Izrael in ZDA so nedavno z natančno ciljanim napadom ubili vrhovnega voditelja Irana Ali Hameneija, ki je državo vodil kot njen najvišji verski in politični avtoritet od leta 1989. Njegov skoraj 37-letni mandat je zaznamoval širok spekter represivnih politik, značilnih za islamske režime, ki so sistematično omejevale osnovne pravice in svoboščine iranskih državljanov.
Hameneijeva vladavina je bila pogojena z izjemno ostro represijo nad političnimi nasprotniki, protestniki in civilno družbo. Protestna gibanja, zlasti tista, ki so izbruhnila po smrti Mahse Amini leta 2022, so bila pogosto brutalno zatrta s strani varnostnih sil. Po podatkih pravnih in človekoljubnih organizacij oblasti redno uporabljajo prekomerno silo, arbitrarna pridržanja, mučenja in ubijanja vseh, ki ji nasprotujejo.
V začetku leta 2026 so oblasti v odziv na proteste uvedle skoraj popolno zaustavitev interneta po vsej državi več dni zapored, kar so mednarodna telesa obsodila kot metodo za omejevanje dostopa do informacij in preprečevanje dokumentiranja številnih kršitev.
Ena izmed najbolj pogostih kritik Hameneijeve vladavine je bila njegova podpora smrtnim kaznim, ki so jih ekspertke za človekove pravice označile za orodje za zatiranje in širjenje strahu. Iran je bil vrsto let med državami z najvišjim številom izvršenih smrtnih kazni na svetu, pogosto z več kot 900 izvršitvami letno v zadnjih letih pred smrtjo voditelja.
Večino teh usmrtitev so oblasti opravičevale z različnimi obtožbami – od nacionalne varnosti do domnevnega posedovanja drog in podobno. Pri tem so bile žrtve režima pogosto politični aktivisti, protestniki ter etnične in verske manjšine, pa tudi ženske in celo mladoletniki.
Še posebej na udaru Hameneijevih politik so bile in so še ženske. Obvezna nošnja hidžaba, omejitve gibanja, študija in dela ter sistematično zasliševanje kritičnih ženskih aktivistk so danes del vsakdanjega življenja v državi. Aktivistke, ki nasprotujejo tem predpisom ali kritizirajo diskriminacijo, so pogosto aretirane, preganjane, bičane ali celo obsojene na smrt.
Sodni postopki zoper ženske pogosto potekajo brez poštenega sojenja, brez zagovornikov in ob kršitvah procesnih pravil, ki dajejo malo upanja na pravično obravnavo.
Mednarodne organizacije in državna telesa so Hameneijevo vladavino do zdaj večkrat obsodile. Odbor ZN za človekove pravice je večkrat pozval k preiskavam ter Iran pozval k spoštovanju temeljnih pravic, medtem ko je Evropski parlament obsodil uporabo sile v Iranu ter pozval k odpravi smrtnih kazni in izpustitvi političnih zapornikov.
Zato ne preseneča, da so se po smrti Alija Hameneija v več delih Irana pojavili številni prizori tihega ali javnega odobravanja njegove smrti. Na družbenih omrežjih, kljub strogi cenzuri, ki jo je uvedla oblast, krožijo posnetki praznovanj, ognjemetov in vzklikov proti režimu, zlasti med mlajšo generacijo. Številni Iranci, ki so desetletja živeli pod omejitvami politične svobode, strogimi verskimi pravili in nadzorom države, njegovo smrt vidijo kot simbolni konec obdobja represije, a številni ob tem opozarjajo, da je islamski režim še vedno trdno na oblasti.
A. V.
