Čeprav so se belokranjske občine sredi decembra razveselile novice, da je vlada z Zakonom o obnovi in razvoju prepoznala razvojni in varnostni pomen 3. razvojne osi – jug in je gradnjo hitre ceste uvrstila med prioritetne projekte, pa podatki kažejo, da se v letu 2024 na tem področju ne bo premaknilo kaj dosti, če se sploh bo kaj.
O tem, da za Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje slabo kaže, pričajo namreč podatki o sredstvih, ki jih je vlada za cestno infrastrukturo namenila v letu 2024. Za celotno Slovenijo pičlih 451,6 milijona evrov.
Od skupnih 451,6 milijona evrov ima Direkcija za infrastrukturo za upravljanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter gradnjo državnih cest na voljo 356,6 milijona evrov. Družba za avtoceste RS (Dars) pa ima za avtocestno omrežje letos na voljo 95 milijonov evrov.
Za primerjavo. Tretja razvojna os od avtoceste do Osredka v dolžini 4 kilometre s povezovalno cesto do Revoza (en kilometer) in mostom čez reko Krko je bila že pred časom ocenjena na okoli 117 milijonov evrov. To je več kot ima Dars na razpolago letos za celotno Slovenijo. Za gradnjo te hitre ceste je namreč zadolžen Dars.
Glavni projekti Darsa v letu 2024
Slovenska tiskovna agencija je ob koncu lanskega leta zbrala podatke o načrtih tako Direkcije za infrastrukturo kot Darsa za leto 2024. Zapisali so, da Dars med glavnimi gradbenimi projekti izpostavlja nadaljevanje gradnje priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko. Nadaljevala se bo tudi gradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke in pa dela na drugem odseku severnega dela 3. razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem.
V odvisnosti od pridobitve pravnomočnih gradbenih dovoljenj na Darsu predvidevajo začetek del na prvem odseku severnega dela 3. razvojne osi, med Šentrupertom in Velenjem. V tem delu so sicer izpostavili še južni del 3. razvojne osi, med priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek. Vendar pa se bodo dela od avtoceste do Osredka lahko začela šele po tem, ko bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno. Znano pa je, da je novomeška Civilna iniciativa na Upravno sodišče julija 2023 ponovno vložila tožbo, po doslej znanih podatkih ustne obravnave še ni bilo. Stvari trajajo že več let in malo verjetno je, da bi bilo v letu 2024 to tudi rešeno.
Dars ostalih del na 3. razvojni osi Novo mesto – jug in dalje proti Beli krajini za leto 2024 za STA ni omenil.
Na dolenjskem avtocestnem kraku pa so poleti in jeseni obnovitvena dela predvidena na odsekih Bič – Trebnje in Kronovo – Dobruška vas. To je vse, kar se tiče dolenjskega dela.
Kaj pa Direkcija za infrastrukturo? Glavnina denarja bo šla za Koroško, Štajersko in Podravje, pa tudi Selško dolino. Za STA so navedli, da gre v tem primeru večinoma za popoplavno obnovo. Med projekti ni nobenega, ki bi se nanašal na območje Jugovzhodne Slovenije. Sicer pa tudi dodeljena sredstva za cestno infrastrukturo ne predstavljajo zneska, s katerim bi lahko pospešeno obnavljali in gradili po celotni državi.
O 3.a razvojni osi Škofljica – Kočevje in dalje proti meji se sploh ne govori več. Sicer pa so Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniško območje s to vlado na področju cestne infrastrukture potisnjeni v ozadje. Pozabljeni!
Dodajmo. 451,6 milijona evrov za cestno infrastrukturo je ob okoli 13.000 milijonih evrov prihodkov v državni proračun res kaplja v morje. S tem, da so v ta znesek zgnetli tudi sredstva za popoplavno obnovo, ki bi jih sicer lahko zagotovili iz drugih virov.
A. L.
