Potem ko se je prejšnja vlada Roberta Goloba pri Natu obvezala, da bo dvignila izdatke, ki jih za obrambo namenja Slovenija, je skušal Golob svojo dano zavezo uresničiti tako, da je skušal Natu med izdatke podtakniti tudi projekte, ki nikakor ne sodijo pod obrambo. Slednje se spregledali tudi v zvezi Nato, iz katere so nato Slovenijo opozorili, da tako pač ne bo šlo, našo državo pa izpostavili kot problematično članico.
Zveza Nato med obrambnimi izdatki Slovenije Golobu ni priznala nekaj deset projektov v vrednosti 360 milijonov evrov, pravijo na ministrstvu za obrambo. Tam so podatke pod prejšnjo vlado skrivali, s prihodom novega ministra pa so jih objavili.
Z ministrstva so sporočili, da Natov sekretariat med obrambne izdatke ni štel predvsem prometne infrastrukture v vrednosti 360 milijonov evrov. Zveza Nato je tako zavrnila, da se med obrambne stroške šteje gradnja železniške postaje v Ljubljani in na primer povečevanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper. V zvezi se niso strinjali tudi s tem, da se med obrambne stroške šteje rekonstrukcija in razširitev tako primorske kot tudi štajerske avtoceste.
Prav tako niso nasedli na graditev drugega železniškega tira Koper-Divača in povečanja nekaterih transportnih zmogljivosti za Slovenske železnice.
Slovenija bo tako letos edina članica Nata, ki bo po zaslugi prejšnje vlade za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). “Ogrožena ni zgolj kredibilnost države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost,” je ob tem nedavno zapisal premier Janez Janša, ko se je udeležil vrha Nata v Ankari.
Kot je razvidno iz poročila zavezništva, objavljenega tik pred začetkom vrha, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP.
A. V.
