Evropska komisija je danes objavila sedmo letno Poročilo o vladavini prava, ki ocenjuje stanje v vseh 27 državah članicah EU na štirih ključnih področjih: pravosodje, protikorupcijski okvir, svoboda medijev ter institucionalne zavore in ravnovesja.
V poglavju o Sloveniji komisija pozdravlja obsežno reformo pravosodnega sistema – prenos imenovanja vrhovnih sodnikov na Sodni svet, nadgradnjo sodniške neodvisnosti, reformo sodne mreže (začne veljati 1. januarja 2027) ter nadaljnjo digitalizacijo sodišč.
Kljub temu ostajata izziv sodni zaostanek in dolžina postopkov, zlasti v zadevah korupcije in pranja denarja.
Na protikorupcijskem področju je bil doslej v Sloveniji dosežen le omejen napredek. Rezultati preiskav so še vedno skromni, pri pregonu in pravnomočnih sodbah zmerni – tudi v primerih korupcije na visoki ravni.
Komisija zato Sloveniji izrecno priporoča dodatne ukrepe za učinkovitejši pregon korupcije, vključno z zadevami na visoki ravni.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič je ob objavi poudaril, da se Slovenija zaveda izzivov, ki jih je prepoznala tudi komisija. Kot konkreten odgovor je vlada včeraj potrdila Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki uvaja celovito specializirano obravnavo najzahtevnejših zadev z večjo pristojnostjo in odgovornostjo vseh deležnikov.
Ministrstvo za pravosodje bo poročilo temeljito proučilo in pripravilo nadaljnje ukrepe za krepitev vladavine prava, je povedal.
Po ocenah zaradi korupcije in organiziranega kriminala v Sloveniji letno nastane škoda v višini 3,5 milijarde evrov.
Povzetek:
Slovenija je v sredini EU po zaznavi korupcije, vendar stagnira. Formalni okvir obstaja, glavna težava pa ostajajo šibki rezultati pregona, zlasti pri zadevah na visoki ravni (kriminal belih ovratnikov). Novi specializirani zakon predstavlja pomemben korak naprej.
M. D.
