Ekonomisti svarijo Golobovo vlado: Ni se pametno zadolževati do skrajnih robov

Fotografija je simbolična.

Potem ko je vlada prejšnji teden sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki vsako leto predvidevajo po dve milijardi novega zadolževanja, so se oglasili ekonomisti. Svarijo, da ni pametno, da se država zadolžuje do skrajnih robov, posebej ker je na vidiku nova gospodarska kriza.

Kot je za Radio Slovenija povedal ekonomist Mojmir Mrak, pretirano zadolževanje nikakor ni dobro. Spomnil je na javnofinančne razmere po letu 2008. “Slovenija je šla leta 2013 tako rekoč v bankrot z javnim dolgom pod 50 odstotki. Tako da zame ta številka, da je naš javni dolg pod povprečjem EU, o čemer minister zelo rad govori in je sicer točno, ni ravno zelo prepričljiva,” je opozoril.

Mrak razume, da je treba obrambno varnost v EU-ju okrepiti, a v isti sapi opozarja, da se ni pametno zadolževati do skrajnih robov dovoljenega. “Predvidena rast ni krizna – za leto 2026 je napovedana dvoodstotna rast, na podlagi katere so bili pripravljeni tudi proračunski dokumenti. Ampak mi načrtujemo primanjkljaj blizu trem odstotkom,” je dejal.

Na portalu Domovina so izračunali, da bo vlada vsakega državljana v prihodnjih treh letih zadolžila za 3000 evrov. Ekonomist Maks Tajnikar medtem razlog za tako visok primanjkljaj med drugim vidi v zastoju gospodarske rasti, ki se vrti med 0,5 in 1,5, zaradi česar davčni prihodki v državnem proračunu bolj ali manj stagnirajo. Tudi inflacija je za zdaj nizka, tako da tudi s tega naslova ni mogoče pričakovati višjih prihodkov.

Na odhodkovni strani pa je cela vrsta izdatkov, ki jih je treba pokrivati, med drugim plače v javnem sektorju, pa stroški popoplavne obnove, izdatki, povezani z izgradnjo stanovanj in dolgotrajno oskrbo. Na področju zdravstva in šolstva k povečanju izdatkov prispevajo različne investicije, dofinancirati bo treba zdravstveno in pokojninsko blagajno, tu so še stroški delovanja obrambnega holdinga, je opozoril za Domovino.

A. V.