Evropski poslanec dr. Milan Zver je na včerajšnjem plenarnem zasedanju v Bruslju razpravljal o migrantski situaciji v Bihaču. Ocenil je, da bi evropski parlamentarci o tej temi morali spregovoriti že zdavnaj, pa se morda ne bi pogovarjali o težavah, temveč o rešitvah, zdaj pa so soočeni s tem, da se ukvarjajo s posledicami problema. Ali kot se je slikovito izrazil dr. Milan Zver: “Upravljanje EU z migracijami zgleda tako, da “rep maha s psom, ne pa obratno.”
Evropski poslanec je bil tako tudi kritičen do odziva Evropske unije v povezavi z migracijami in je ob tem ocenil, da zaradi neustreznega odziva balkanska pot realno obstaja, prav tako pa tudi drugi problemi, povezani z nezakonitimi migracijami.
“Problem migracij se mora reševati predvsem na izvoru. Ker tega ne počnemo, so notranje meje izjemno prepustne, tudi v Sloveniji, kjer se iz meseca v mesec povečuje število prehodov meje s strani nezakonitih migrantov in v organizaciji tihotapcev, ki jo vsa mašinerija, ki jo premoremo v EU, ne more premagati. Varnostna situacija na slovenski južni meji se je popolnoma spremenila: ljudi je strah,” je v razpravi opozoril evropski poslanec.
Po njegovih besedah si je Evropska unija sicer zadala jasne cilje glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v varne države oz. v države izvora, zato je poslanec kot izredno neodgovorno ocenil dejstvo, da teh ciljev niti približno ne izpolnjujemo.
“Ravno zato, ker nezakonitih migrantov ne vračamo, zmanjkuje prostora za resnične begunce, torej tiste, ki so dejansko v življenjski nevarnosti v svojih državah,” je bil oster poslanec, ki je tudi poudaril, da je treba pripraviti jasno politiko: kratkoročne in dolgoročne ukrepe.
“Tudi, kar se Bihaća tiče. Predvsem pa je treba nezakonitim migrantom in tihotapcem dati jasen signal, da v Evropski uniji nezakonite migracije niso niti zaželene niti dovoljene,” je zaključil dr. Milan Zver.
V Evropskem parlamentu so si včeraj nekateri zavzemali za zaprtje migrantskega centra Vučjak v Bosni in Hercegovini ter premestitev migrantov v primerne sprejemne centre. K temu je v razpravi oblasti v BiH pozval tudi (še trenutni) evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopulos (kmalu bo prišlo do zamenjave), ki meni, da sta zaprtje taborišča in premestitev migrantov nujna, da bi v bližajoči se zimi preprečili hudo humanitarno krizo. Prenatrpano taborišče blizu meje s Hrvaško sestavljajo šotori, ki jih ni mogoče ogrevati, v migrantskem centru tudi ni tekoče vode, stranišč in elektrike. Nekateri sodelujoči so tudi obsodili nezakonito vračanje prosilcev za azil na hrvaški meji ter Evropsko komisijo pozvali, naj razišče številne navedbe o nasilju hrvaških policistov nad posamezniki, ki skušajo na Hrvaškem zaprositi za azil.
Evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič je opozoril, da je Slovenija od Bihaća oddaljena samo dan hoje migrantov, zato je pritisk, ki se prenese preko hrvaško-bosanske na slovensko državno mejo zelo velik. Zato je treba nujno prekiniti tihotapske poti, ki so gonilo tega migrantskega toka, s Frontexom pa pomagati Bosni in Hercegovini.
O razpravi ostalih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu ni poročil.
Glede na ocene v Bosni in Hercegovini trenutno živi med 6000 in 8000 migrantov, večina v Unsko-sanskem kantonu (Bihač, Velika Kladuša …). Približno 3300 jih je nastanjenih v petih začasnih sprejemnih centrih, ki jih financira EU.
C. R.
