Prof. dr. Dejan Jelovac je dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu, edine javne visokošolske ustanove v dolenjski prestolnici. Pred tem je bil prodekan za kakovost na FIŠ. Je redni profesor za področje organizacijskih znanosti na področju sodobne filozofije. Sodeloval je pri številnih znanstveno-raziskovalnih projektih na področju organizacijske kulture in poslovne etike, menedžmenta in podjetništva ter doma in v tujini objavil več znanstvenih monografij, učbenikov in okoli dvesto znanstvenih in strokovnih člankov.
Z dekanom novomeške fakultete smo se pogovarjali o tem, kako se je ta uveljavila v lokalni skupnosti, kakšno je njihovo sodelovanje v mednarodnem merilu in kaj pričakujejo v prihajajočem študijskem letu. Zanimalo nas, v kakšne programe se študenti lahko vpišejo na FIŠ, od kje prihajajo, kaj jih najbolj zanima, ob koncu pa dodajamo še nekaj informacij za tiste, ki si želijo študija na tej novomeški fakulteti, ki od leta 2015 deluje na Ljubljanski cesti 31a v Novem mestu.
Fakulteta se je dobro uveljavila v lokalni skupnosti, glede na to, da ne deluje tako zelo dolgo. Kakšna je prehojena pot, ste zadovoljni?
Naslednje leto bo naša fakulteta praznovala deseto obletnico obstoja in če hodiš po pravi poti, se v tem času že morajo pokazati konkretni rezultati. Mi smo z našimi dosežki zadovoljni. Poskrbeli smo za ustrezno infrastrukturo, pridobili smo kakovosten objekt, opremljen z informacijsko tehnologijo, ki ustreza fakulteti, ki deluje na področju informatike. Smo lastniki superračunalnika, s katerim se uveljavljamo na področju simulacij in za tovrstne raziskave smo pridobili že več mednarodnih projektov. Oblikovali smo tržno zanimive študijske programe na vseh treh stopnjah študija. Predvsem pa smo se izjemno uveljavili na področju znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela.
Fakulteta je na razpisu EU pridobila naziv Jean Monnet center odličnosti za obdobje treh let. Na prvi pogled bi rekli, da se tudi mednarodno uveljavljate. Je tako?
Na ta rezultat smo posebej ponosni, saj je kulminacija večletnega predanega dela ekipe, ki jo vodi prof. dr. Borut Rončević in dosega izjemne rezultate. V letošnjem letu je Evropska unija podelila le šestnajst Jean Monnet centrov odličnosti, od tega le enajst inštitucijam iz Evropske unije in med njimi smo se znašli tudi mi. Torej smo imeli opravka s kar veliko konkurenco. Center odličnosti se bo ukvarjal s problematiko inovacij in tehnologij v regionalnem razvoju in v tem okviru bomo izvajali pedagoške vsebine na vseh stopnjah študija in mednarodnih poletnih šolah, izvajali empirično raziskovalno delo v dvajsetih evropskih državah in razvili mednarodno infrastrukturo za monitoring in zbiranje podatkov.
Tudi sicer že bežen pogled na vašo spletno stran pokaže, da ste precej usmerjeni tudi na področja izven Slovenije. Je tako?
Fakulteta, ki ni mednarodno usmerjena, ni prava akademska ustanova. Mi smo v tem oziru izrazito uspešni. Veliko večino sredstev za raziskave in razvoj pridobimo iz evropskih virov, kar je tudi več kot polovica našega proračuna. Sodelujemo v mednarodnih konzorcijih, v katerih je več deset držav, projekte izvajamo od ZDA do Palestine, od Estonije pa do Makedonije. Uspešno sestavljamo konzorcije, v kateri sodeluje do dvajset partnerjev. To je dobra podlaga za v prihodnje.
Kako je sicer z vpisi za novo študijsko leto?
Drugi prijavni rok za vpis v programe 1. in 2. stopnje se še ni pričel, zato o vpisih za prihajajoče študijsko leto še ne moremo realno govoriti, pričakujemo pa vsaj tako veliko generacijo kot lani. Nasploh je vpis v zadnjih letih stabilen in smo z njim zadovoljni, čeprav je seveda vedno prostor za boljše rezultate. V zadnjem času vlada veliko zanimanje za naš izredni visokošolski strokovni program Računalništvo in spletne tehnologije, v katerega se bo letos vpisala tretja generacija študentov, v študijskem letu 2016/17 pa smo zabeležili tudi rekorden vpis na doktorski študijski program Informacijska družba.
Od kje prihajajo vaši študenti?
Študenti prihajajo iz vse Slovenije, prevladujejo pa Dolenjci in Posavci. Imamo tudi nekaj študentov iz Bosne in Hercegovine, v doktorski program Informacijska družba pa je vpisanih nekaj doktorandov, ki prihajajo s Hrvaške.
Izobražujemo različne generacije študentov, od tistih, ki so prejšnje leto zaključili srednjo šolo, pa do zrelejših generacij, ki so se vpisali ob delu – tudi zaposlenim študentom namreč omogočamo brezplačen redni študij tako na 1. kot tudi 2. stopnji, urnik pa je tem študentom prilagojen tako, da se vsaj polovica programa izvede v popoldanskih urah.
Katere študijske programe ponujate?
Že od samega začetka delovanja FIŠ na prvi stopnji izvajamo univerzitetni in visokošolski strokovni študijski program Informatika v sodobni družbi. Leta 2015 smo dodali še izredni visokošolski strokovni študijski program Računalništvo in spletne tehnologije. Cena za izredni študij na prvi stopnji je 1800 evrov na letnik, kar nas uvršča med finančno dostopnejše fakultete, omogočamo pa tudi plačilo v 4. obrokih.
Na drugi stopnji izvajamo magistrski študijski program Informatika v sodobni družbi, na tretji pa že omenjeni doktorski program Informacijska družba. Pri slednjem je treba poudariti, da smo v juniju uspešno podaljšali akreditacijo tega programa.
Ker je veliko študentov 2. in 3. stopnje zaposlenih, se oba programa v celoti izvajata v popoldanskem času.
Ali se pri svojem delu soočate s kakšnimi težavami?
FIŠ se kot institucija zelo hitro razvija. V tem okviru se kot največja težava izpostavlja pomanjkanje vrhunskega kadra, ki ga ni vedno lahko motivirati za prihod v Novo mesto. Kot javna institucija jih k temu ne moremo finančno spodbujati, saj nam pravila določa plačni sistem v javnem sektorju. Poleg tega pa je potrebno zavedati, da kreativni posamezniki iščejo življenjske lokacije, ki ponujajo tudi visoko kakovost bivanja v smislu izobraževalnih možnosti za otroke, dodatne prostočasne dejavnosti, vrhunsko kulturno produkcijo ipd. V Novem mestu se na tem področju premika naprej, vendar pa smo še daleč za bolj konkurenčnimi okolji.
Kakšne načrte imate za naprej tako na poslovnem kot izobraževalnem področju?
Vsekakor želimo in nameravamo tudi v prihodnosti stopati po poti, ki smo si jo zastavili in jo tlakovali v dosedanjih letih delovanja. Na akademskem področju bomo še naprej plodovito sintetizirali družboslovna, informacijska in računalniška znanja ter k sodobni družbi prispevali tako skozi vzgojo in izobraževanje, kot tudi skozi raziskovanje. Leta 2020 želimo biti primerljivi z uglednimi akademskimi ustanovami jugovzhodne Evrope, kar je zapisano tudi v viziji in poslanstvu fakultete.
Za Novo mesto je veljalo, da bo tu vzpostavljen institut univerze, potem pa je to nekako zastalo. Se kaj dogaja na tem področju?
Fakulteta za informacijske študije je nastala na osnovi pobude o ustanovitvi univerze v Novem mestu. Vendar pa smo edina javna visokošolska ustanova v tem kraju in kot taka se ne moremo formalno povezovati z zasebnimi ustanovami. Na fakulteti se ne ukvarjamo z razvojem univerze, ampak vso svojo energijo vlagamo v osnovno dejavnost, torej v naše študente, raziskave in razvoj infrastrukture.
Je treba še kaj dodati, pa smo izpustili, bi radi še kaj posebej poudarili?
Glede na to, da se bliža drugi prijavni rok za 1. in 2. stopnjo, prijavni rok za 3. stopnjo pa že poteka, bi radi vse interesente povabili k obisku naše spletne strani www.fis.unm.si, kjer bodo našli vse potrebne informacije o študijskih programih. Prijazno jih vabimo, da se tudi osebno oglasijo v naših prostorih na Ljubljanski cesti 31a v Novem mestu, kjer se nahajamo od oktobra 2015 in omogočajo odlične pogoje dela. V primeru kakršnihkoli vprašanj smo jim na voljo tudi na spletnem naslovu [email protected] ali telefonski številki 07 37 37 884.
Prihajajoči informativni dnevi na FIŠ
- 1. 9. 2017 ob 17. uri
- 15. 9. 2017 ob 17. uri
Prijavni roki:
- stopnja: 2. prijavni rok 22. 8. – 29. 8. 2017
- stopnja: 2. prijavni rok 21. 8. – 22. 9. 2017
- stopnja: 1. prijavni rok 1. 6. – 22. 9. 2017
Več informacij na tej povezavi.
