Vlada se je na ponedeljkovem srečanju v razširjeni sestavi odločala o vrsti aktivnosti, s katerimi bo omejila širjenje virusa v državi. O zaključkih posvetovanja so na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 spregovorili Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ, Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, in vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.
Vlada v razširjeni sestavi je pregledala dopolnjen državni načrt ukrepanja za primer epidemije. Zadolžila je zdravstveni inšpektorat za bolj učinkovit nadzor nad izvajanjem karantenskih odločb, tako bi bilo lahko izvedenih tudi do 500 nadzorov izvajanja odločb dnevno.
Vlada bo prioritetno urejala pravno podlago za zaščito najbolj ogroženih delov prebivalstva. Domove za starejše občane in druge socialno-varstvene zavode, kot so bolnišnice in zdravstveni domovi, bo na podlagi zakona o nalezljivih boleznih na predlog ministrstva za zdravje razglasila za ogrožena območja.
Načrtuje tudi močno povečanje laboratorijskih kapacitet za testiranje okužb z novim koronavirusom, s čimer bo država jeseni lahko dnevno obravnavala 2500 testov v enem dnevu, kar je 1000 več kot v tem trenutku.
Glavna značilnost epidemiološke slike v državi je po besedah Maria Fafangela, da Slovenija z včerajšnjimi podatki dosega 9,85 primerov na 10.000 prebivalcev 14-dnevne kumulativne incidence, kar je tik pod mejo 10 primerov, na osnovi katerih Slovenija druge države uvršča na zeleni seznam varnih držav.
V tednu dni, od 29. junija do 5. julija, smo v državi imeli 132 primerov okužbe z novim koronavirusom.
V 25 primerih je šlo za vnesene okužbe:
- 8 s Hrvaške,
- 7 iz Bosne in Hercegovine,
- 4 iz Srbije,
- 3 iz Črne Gore,
- 2 s Kosova in
- 1 iz Kazahstana.
12 primerov je bilo neposredno povezanih z vnesenimi okužbami, 73 primerov pa je bilo povezanih z lokalnim virom okužbe.
Mario Fafangel je podprl uvedbo aplikacije za varovanje zdravja in življenja ljudi, saj bo v pomoč tudi epidemiologom. NIJZ je kadrovsko že na svojem maksimumu, iščejo dodatne organizacijske možnosti.
Aplikacija bi bila v pomoč tudi prebivalstvu, saj bodo občani lahko ukrep koristili v preventivne namene.
Aleš Rozman je poudaril, da je med populacijo zakrožil lažni občutek, da je virus oslabel. Trenutno oboleva mlajša generacija, vendar se to lahko čez noč spremeni.
Če bo število bolnih med mlado populacijo veliko, potem bo koronavirus zašel tudi med starejše. Takrat se bo povišalo število hospitalizacij in tudi smrti.
Stanovalcev, pozitivnih na Covid-19, se iz domov starejših občanov ne napoti v bolnišnico avtomatično. Premestitve se zgodijo ob pojavu okužbe v domu, da se le ta lahko prilagodi novi situaciji.
V bolnišnico bodo odhajali bolniki, ki bodo to potrebovali, to so tisti, ki potrebujejo kisik oziroma napredno paliativo, ki je ne morejo zagotoviti v domu in tisti, ki imajo resne znake bolezni. Po mnenju Rozmana večina stanovalcev teh institucij – to je tri četrtine – teh resnih znakov bolezni ne bo imela in bo počakala do ozdravitve v svojem domu.
Razmere na zahodnem Balkanu se slabšajo, je opozoril Jelko Kacin. Hrvaška ima dobrih 20 primerov na 10.000 prebivalcev, ima odprte meje za nekatere države, ki imajo slabo epidemiološko sliko. Nekaterih ukrepov, o katerih sta se državi dogovarjali, Hrvaška še ni začela izvajati, pričakuje se, da bi se to lahko zgodilo v tem tednu.
M. D.
