Današnji kulturni praznik sovpada tudi z debelim četrtkom, ko se morajo skladno s tradicijo mize v domovih šibiti pod mastnimi pustnimi dobrotami, krofi in kračami. Debeli četrtek v skladu s kulturno dediščino povsod velja za god debelih ljudi.
Na debeli četrtek se začne pojedina, krepke jedi si privoščimo do pepelnične srede, temu bo sledil post do velike noči.
Tradicionalni pustni jedilnik oziroma jedi, ki so na mizi na debeli četrtek, ima svoj izvor v časih, ko so se naši predniki prehranjevali sezonsko. V pustnem času se zato naše mize še danes šibijo pod različnimi mesnimi jedmi iz svinjine (krvavice, klobase in šunka ali prekajena rebra). Ponekod so že ob kolinah mislili na debeli četrtek in so za kuhanje na ta dan prihranili svinjsko čeljust oz. svinjski rilec. Znan je rek: Danes je mali pust, ko se kuha čeljust.
“V Ribniški dolini za današnje kosilo ne sme manjkati kakšna kuhana prekajena krača ali rebrca, ki se kuhajo v ričetu,” je za STA pojasnila predsednica Društva podeželskih žena Ribnica Marinka Vesel. Nekatere gospodinje po njenih besedah kot prilogo prekajenemu in kuhanemu svinjskemu mesu pripravijo t. i. kašnato zelje. Med kislo zelje zamešajo oprano proseno kašo in oboje kuhajo skupaj, da se zgosti. Zabelijo z ocvirki in postrežejo kot prilogo ali kot samostojno jed.
Prav tako so značilna mesna jed v tem času žinkrofi z nadevom iz prekajenega svinjskega mesa. Pripravijo jih iz vzhajanega testa, ki ga nadevajo, oblikujejo v svaljke in ocvrejo.
Med sladkimi jedmi na debeli četrtek pa poznajo kvašene flancate, ki jim rečejo lojtrce, in žinkrofe z nadevom iz rožičev. V časih, ko rožičev ni bilo mogoče preprosto dobiti na trgovski polici, so jih ženske kupovale od zdomarjev, je dejala Veselova. Ribniški krošnjarji z lesenimi izdelki ali zdomarji so namreč trgovali tudi ob Jadranu, kjer rožičevci uspevajo.
Za žinkrofe zamesijo testo kot za krofe, ga čim tanjše razvaljajo, razrežejo na pravokotnike in na sredino dajo žličko rožičevega nadeva, v katerem so tudi rum, med in rozine. Ko žinkrofi vzhajajo, jih ocvrejo.
Posebne jedi za debeli četrtek so znane tudi v drugih krajih. Tako denimo na območju Vidma v Občini Dobrepolje na Dolenjskem poznajo štulo. Kračo ali drugo suho meso skuhajo, narežejo na koščke, v juho, v kateri so kuhali meso, pa zakuhajo riž in kašo. Dodajo narezane koščke, prepražen česen in jajce, maso stresejo na kvašeno ali vlečeno testo v pekaču, pokrijejo s testom, ki je ostalo, in spečejo, je za STA povedala predsednica Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge Marija Nučič. Ponudijo kot samostojno jed, lahko skupaj s kislim zeljem in repo. “Brez štule ni debelega četrtka,” pravijo domačini.
Med sladkimi jedmi, ki jih pripravljajo v pustnem času, so še denimo krofi in kvašeni flancati, ki jim rečejo pohanje.
Z debelim četrtkom se ponekod začenjajo tudi pustovanja, ki bodo trajala več dni.
M. D.
