Na četrtkovi seji je vlada pod vodstvom Roberta Goloba obravnavala davčne spremembe, ki v velikem obsegu razveljavljajo spomladi sprejeto davčno reformo, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše.
Če bodo Golobove spremembe zakona potrjene v parlamentu, v kar ob zdajšnjem koalicijskem glasovalnem valjarju ni dvoma, bodo začele veljati prihodnje leto.
Glede na sporočilo finančnega ministra Klemna Boštjančiča iz Gibanja Svoboda bodo spremembe naslednje:
Dohodnina redno zaposlenih
Splošna olajšava bo prihodnje leto 5000 evrov in ne 5500 evrov, kot je bilo določeno doslej. Letos je splošna davčna olajšava 4500 evrov, prihodnje leto se bi morala povečati na 5500 in nato postopoma do leta 2025 na 7500, kar pomeni, da bi v tem letu vsak zaposleni prejel eno neto plačo več. Tega zdaj ne bo.
Golobova vlada je tudi odločila, da dohodninske lestvice ne bo usklajevala z inflacijo. Ta je letos 11-odstotna in tudi za prihodnje leto ali leta napovedi kažejo, da ne bo nižja.
Ekonomist dr. Matej Lahovnik je to komentiral: “Ukinitev usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je ob 11% inflaciji napad na življenjski standard, ker se zvišuje povprečna obdavčitev realnih dohodkov v času hude draginje.”
Dr. Žiga Turk pa: “Ukinitev usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo prav zdaj, ko je inflacija 10+ odstotkov, ni nič drugega kot zahrbtno višanje davkov. Zahrbtno, ker ne da bilo treba še karkoli spreminjati, se sčasoma uresničujejo levičarske sanje in gremo vsi proti 50 % stopnji obdavčitve.”
Na finančnem ministrstvu so sicer izračunali, da se bo plača prihodnje leto zaposlenemu s povprečno plačo pa znižala za 130 evrov na leto. Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača znižala za 165 evrov na leto glede na zdajšnjo ureditev, tistim s plačo v višini šestih povprečnih plač se bo znižala za 1790 evrov na leto. Neto letna plača zaposlenemu z minimalno plačo se bo zvišala za 318 evrov. Slednje naj bi po njihovem dosegli z zvišanjem meje, do katere se zaposlenemu prizna dodatna splošna olajšava (namesto 13.716 evrov bi bila ta 16.000 evrov). Vrača se tudi najvišja, 50 % dohodnine.
Vendar pa je finančni strokovnjak za Finance pred dobrim mesecem izračunal, da bodo neto plače tistemu, ki prejema povprečno plačo, prihodnje leto nižje za 218 evrov. Po takratnih izračunih bodo na slabšem celo tisti, ki prejemajo minimalno plačo, letno jim naj bi odvzeli skoraj 100 evrov. Tabelo objavljamo ob koncu prispevka.
No, da bodo plače nižje, so Golob in ostali v KUL obljubljali že pred volitvami, vendar tega ni nihče resno jemal. Tako da zgolj uresničujejo obljubo.
Na obljubo o 10-letni oprostitvi plačila davkov in dohodnine Golob pozabil
Robert Golob je pred volitvami obljubil, da da bodo mladi prvih 10 let zaposlitve oproščeni plačila davkov in dohodnine.
Na predvolilnem soočenju na RTV je povedal: “Če hočemo preprečiti beg možganov in doseči vrnitev mladih, moramo narediti to, kar so naredile skandinavske države. Prvih deset let zaposlitve morajo biti davki in dohodnina za mlade – nič.” Pri tem je tudi s prsti desnice, ki jih je usmeril proti kameri, oblikoval znamenje 0.
Sporočilo je bilo nedvoumno. NIČ davkov in prispevkov. Očitno pa je na to obljubo Robert Golob pozabil takoj, ko je stopil iz studia RTV Slovenija.
Koalicija Roberta Goloba je nato 1. julija 2022 celo zavrnila predlog novele zakona o dohodnini, ki bi mlade do 26. leta oprostila plačila le te, ki ga je vložila opozicija.
Zdaj pa uvajajo zgolj novo olajšavo za mlade do 29 let, in sicer v višini 1000 evrov, kar poznavalci ocenjujejo kot ukrep s skorajda ničnim učinkom.
Obljuba Roberta Goloba mladim je bila tako dana zgolj za pridobivanje volilnih glasov.
Dohodnina normiranih samostojnih podjetnikov (s. p.)
Samostojni podjetniki z normiranimi odhodki bodo plačevali precej več dohodnine. Za tiste, ki imajo do 25 tisoč evrov prihodkov na leto, se ne spremeni nič, prizna se jim torej, da so njihovi odhodki 80 odstotkov prihodkov, na kar se plača 20-odstotna dohodnina, realno je torej njihova dohodnina štiri odstotke prihodka. Pri dohodkih nad 25 tisoč evrov pa bo kot odhodki priznanih le še 40 odstotkov prihodkov. Vsem popoldanskim s. p.-jem z normiranimi odhodki bo kot strošek priznanih le 40 odstotkov prihodkov.
V praksi to pomeni:
- s. p. z dohodki v višini 25 tisoč evrov bo plačal 1000 evrov dohodnine (enako kot zdaj);
- s. p. z dohodki v višini 60 tisoč evrov bo plačal 5200 evrov dohodnine (2800 več kot zdaj);
- s. p. z dohodki 100 tisoč evrov bo plačal 10.000 evrov dohodnine (6000 evrov več kot zdaj).
Dohodnina iz oddajanja premoženja
Najemnine bodo po novem obdavčene 25-odstotno, zdaj so 15-odstotno. Višina normiranih stroškov ostane enaka. V praksi to pomeni, da bo tisti, ki nepremičnine oddaja v najem, tri najemnine moral nameniti za davke (doslej eno). Dejstvo pa je, da se bodo višji davki prelili v višje najemnine in bo te na koncu plačal tisti, ki stanovanje ali poslovni prostor najema. Na najslabšem bodo mladi in socialno šibki.
Vrača se tiskanje računov
Janševa vlada je lani spremenila zakon o davčnem potrjevanju računa, zaradi česar izročanje računov kupcem ni bilo več obvezno – kupec pa ga je lahko zahteval in ga tudi dobil. Golobova vlada zakon spreminja tako, da kupec mora sprejeti račun in ga zadržati do izhoda iz poslovnega prostora – sicer ga lahko doleti globa 40 evrov.
M. D.
