V letu 2020, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala pandemija covid-19, je bil obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu manjši kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle. V nekaterih delih so tudi zgodovinsko visoke, kažejo podatki Geodetske uprave RS (Gurs).
Zaenkrat se je v letu 2021 promet z nepremičninami zmanjševal do februarja, ko je prenehala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo in bilo aprila že na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo.
Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko, ponudba pa z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem.
Visoko povpraševanje kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva.
Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo
Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke in to praktično povsod po državi, verjetno pa so zaradi epidemije vendarle zrasle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvi polovici letošnjega leta
Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. V naslednjih dveh letih pa se pričakuje večji priliv stanovanj na trg.
Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju.
Leta 2020 je bilo v Sloveniji evidentiranih okoli 31.800 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijardi evrov.
Lani je bilo največ prodanih stanovanj (38 % vseh), hiš je bilo 27 %. Razmerja se niso bistveno spremenila. Več pa je bilo prodanih zemljišč za gradnjo stavb (13 %).
V Sloveniji je bilo 8832 prodaj stanovanj in 5907 prodaj hiš. Podatki po regijah v Jugovzhodni Sloveniji pa kažejo naslednje stanje.
Velike razlike v cenah
1. Bela krajina
- Lani je bilo prodanih 52 stanovanj, srednja cena 910 evrov za kvadratni meter
- Prodanih je bilo tudi 79 hiš, srednja cena 40.000 evrov
2. Novo mesto in okolica (Dolenjska)
- Prodanih 205 stanovanj, srednja cena 1680 evrov za kvadratni meter (v Novem mestu 1720 evrov, Trebnje 1870 in ostali 1260 evrov)
- Prodanih 229 hiš, srednja cena 66.000 evrov (pri tem izrazito izstopajo območja: Dobrnič in Gorjanci – cena 43.000 evrov, območje Novega mesta, kjer je srednja cena 140.000 evrov)
3. Kočevsko-ribniško območje:
- Prodanih 110 stanovanj, srednja povprečna cena 1070 evrov za kv. meter
- Prodanih 147 hiš, srednja cena 65.000 evrov
Cene na ravni države
Srednja cena stanovanja na ravni države je bila lani 1750 evrov za kvadratni meter. Cene v večstanovanjskih stavbah so v Sloveniji dosegle zgodovinsko najvišjo raven.
Daleč najvišje so cene stanovanj v Ljubljani – 70 % višje od povprečja v državi in so se že povsem približali meji 3000 evrov za kvadratni meter.
Precej nad slovenskim povprečjem so še cene stanovanj na Alpskem turističnem območju, ki vključuje tudi Kranjsko goro, Bled in območje Bohinjskega jezera (2740 evrov), na območju Obale (2500 evrov) in v Severni okolici Ljubljane, ki vključuje tudi Domžale, Kamnik in Medvode (2350 evrov za kvadratni meter).
Nad slovenskim povprečjem in hkrati nad 2.000 evrov je bila lani še srednja cena stanovanj na območjih Kranja z okolico (2270 evrov) in Južne okolice Ljubljane, ki vključuje tudi Grosuplje, Vrhniko in Logatec (2200 evrov ).
V Mariboru in Celju so bila lani stanovanja za več kot polovico cenejša kot v Ljubljani.
Najcenejša so bila stanovanja v Beli krajini, Zasavju, Prekmurju in Halozah, kjer je bila lani srednja cena stanovanja pod 1.000 evri za kvadratni meter.
Stanovanjske hiše
Srednja cena stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem je leta 2020 v Sloveniji znašala 107.000 evrov. Cene stanovanjskih hiš so se na ravni države lani skoraj izenačile z rekordnimi iz leta 2008.
Najvišje so cene hiš v Ljubljani, kjer je največja tudi srednja površina prodanih hiš (okoli 200 kvadratnih metrov, 290.000 evrov). Cena je bila lani 2,7-krat višja od tiste na ravni države (107.000 evrov).
Lani je bila srednja pogodbena cena hiše najnižja v Beli krajini (40.000 evrov). Sledila sta Posavje in Prekmurje s srednjo pogodbeno ceno 50.000 evrov.
Zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb
Kot zanimivost dodajmo, da je srednja cena zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb lani na ravni države znašala približno 50 evrov za kvadratni meter. V povprečju cene zazidljivih zemljišč v državi sicer še niso dosegle rekordne ravni.
V Ljubljani je bila cena preko 300 evrov za kvadratni meter in skoraj dvakrat višja kot v Alpskem turističnem območju (Kranjska Gora, Bled), ki je bilo po višini cen na drugem mestu. Nad mejo 100 evrov je bila lani še Severna okolica Ljubljane, Kranj z okolico in Obala (Koper, Piran, Portorož, Izola)
Najcenejša zazidljiva zemljišča so tradicionalno v Prekmurju. Tako je bilo tudi lani, ko je bila srednja cena 10 evrov za kvadratni meter . Tako kot pri hišah, sta bila med območji z najnižjimi cenami še Posavje (14 evrov) in Bela krajina (15 evrov).
Zdaj vemo. Po stanovanjsko nepremičnino ali zazidljivo zemljišče gremo pri nas v Belo krajino, kjer so cene najugodnejše.
Še več podatkov je na voljo na povezavi: gov.si
J. M.
