S premikom urinih kazalcev v noči z danes na nedeljo bomo prešli na poletni čas in se poslovili od zimskega obdobja. Uro bomo ob 2. uri premaknili na 3., kar pomeni, da bomo spali eno uro manj. Premikanje ure pa je predvideno samo še do leta 2021.
Ure v skladu z evropsko direktivo premikamo zadnjo nedeljo v marcu, in sicer ob 2. uri, in zadnjo nedeljo v oktobru, ko jo s 3. premaknemo na 2. uro.
Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.
Premikanje je bilo uvedeno, ker naj bi s tem prihranili energijo, več svetlobe naj bi zmanjšalo število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi beležilo tudi gospodarstvo. V zadnjem času pa je vse več spoznanj, da pravih energetskih in drugi prihrankov ni, premikanje pa predvsem negativno vpliva na biološko uro ljudi.
Evropski parlament je tako pred kratkim podprl ukinitev premikanja ure EU. Slednje naj bi ukinili leta 2021.
Države članice pa se bodo lahko same odločile, ali bodo izbrale zimski ali poletni čas. Tiste, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru leta 2021.
Države morajo Evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti do 1. aprila 2020. Kot kaže, pa je vse bolj verjetno, da bo še pred tem prišlo do dogovora, da vse države članice uporabljajo enak čas. Nasprotniki samostojne izbire časa vsake članice namreč opozarjajo na zmedo, ki bi lahko nastala, če bo imela npr. polovica članic poletni, polovica pa zimski čas.
Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo se nagibajo k temu, da bi Slovenija in celotna EU prevzeli zimski čas. Lansko javno posvetovanje je sicer pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.
C. R.
