Afera Patria: Prvi dotik nedotakljivih v Sloveniji

Sodniki Branko Masleša, Vesna Žalik in Milan Štrukelj na sodišču v Kranju. Pred trojico sedijo njihovi odvetniki. (Vir: Zajem zaslona)

Tožilka Branka Zobec Hrastar in sodniki Branko Masleša, Barbara Klanjšek, Milan Štrukelj in Vesna Žalik so se znašli na zatožni klopi. Na kranjskem okrožnem sodišču je danes stekla obravnava odškodninske tožbe, ki jo je predsednik SDS Janez Janša vložil zoper državo in nekdanjo tožilko ter sodnike v primeru politično motivirane afere Patria.

Janša je tožbo vložil zoper nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar ter zoper sodnike Barbaro Klanjšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo in državo. Tožilka in sodniki pa se izgovarjajo na imuniteto ter dodajajo, da mora v primeru sodne zmote odškodnino plačati država.

Janša tožilki in sodnikom očita nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral, ti konkretni posamezniki pa z zlorabo instrumentov pravne države spremenili tok politične zgodovine v Sloveniji. Škoda gre v milijarde evrov.

Ocenil je, v zadevi Patria ni šlo za sojenje temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Zato meni, da bi ti konkretni posamezniki morali za to nositi odgovornost, namesto, da jo prelagajo na državo, da bo namesto njih plačala odškodnino.

Pooblaščenci toženih so na drugi strani opozorili, da bi šlo za nevaren precedens, če bi sodišče tožilki in sodnikom pripisalo odškodninsko odgovornost za njihovo delo.

Sodnica Tanja Bizjak je danes po vpogledu v listinske dokaze ocenila, da je zadeva glede tožbe zoper pet toženih posameznikov (tožilko in štiri sodnike) zrela za odločitev. Zato bo izdala delno pisno odločbo. Ob tem je zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim tudi ustavnih sodnikov. Matoz pa je poudaril, gre zaradi neizvedbe predlaganih dokazov za absolutno kršitev pravilnosti postopka.

Sodnica je zavrnila tudi Janšev predlog za prekinitev postopka, da bi se pred ustavnim sodiščem začel postopek glede protiustavne pravne praznine glede neposredne odgovornosti sodnika in tožilca. Glede nadaljevanja obravnave odškodninske tožbe proti državi pa bo počakala na pravnomočnost njene delne pisne odločbe, pri čemer računa, da bodo do pravnomočnosti prišli v približno pol leta.

Potem se bo nadaljevala obravnava tožbe proti državi. Odvetnik zdaj že nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar Miha Kunič je dejal, da država mora plačati odškodnino, ker je bil Janez Janša neupravičeno na prestajanju kazni.

“Zoper državo se bo glede odškodnine nadaljeval postopek, ker ta je čisto legalen, vprašanje pa je, kakšna bo višina odškodnine. Tu se država in tožnik (Janez Janša) nista uskladila,” je pojasnil Zakonjšek.

Državna odvetnica Jasna Lovrec pa je pojasnila, da temelja odškodninske tožbe po 30. členu ustave, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine, ne prereka, prereka pa temelj po 26. členu ustave, ki govori o pravici do povračila škode. Sodišče bo tako moralo v nadaljevanju postopka razmejiti zatrjevano škodo.

Janša zahteva nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. “Ta številka je simbolična, škoda, ki je bila povzročena, se meri v milijardah,” je glede višine odškodninskega zahtevka dejal Janša.

M. D.