Ukinitev obveznosti delodajalcev pri obračunu sindikalne članarine čaka na referendum o razvojnem zakonu. Predlog novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki bi delodajalcem odvzel obveznost tehničnega obračunavanja in odtegovanja sindikalne članarine neposredno od plač, od maja 2026 stoji v parlamentarni proceduri. Kot je pojasnil poslanec SDS Žan Mahnič, njegovo nadaljnjo pot blokira še razvojni (interventni) zakon, o katerem bomo 6. decembra odločali na referendumu.
Po 6. decembru 2026, ne glede na izid referenduma, se bo postopek sprostil, zakon bo šel naprej in bo sprejet.
Kaj predlaga novela
Skupina poslancev SDS in NSi, SLS in Fokus (EPA 74-X, prvopodpisana Jelka Godec) je predlog vložila sredi maja 2026. Gre za črtanje tretjega odstavka 207. člena ZDR-1. Po veljavni ureditvi delodajalec na zahtevo sindikata in s soglasjem delavca brezplačno zagotavlja tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine (običajno 0,6–1 % bruto plače).
Po spremembi bi članarina postala izključno stvar neposrednega razmerja med članom in sindikatom (trajnik, bančno nakazilo ali drugi dogovor). Delodajalec pri tem ne bi več sodeloval. Predlagatelji utemeljujejo spremembo s poenostavitvijo obračuna plač, zmanjšanjem administrativnega bremena in jasno ločnico med vodenjem podjetja ter financiranjem sindikatov. Financiranje sindikalne dejavnosti po njihovem mnenju ni naloga delodajalca. Podobna ureditev velja v Nemčiji, Avstriji in Franciji; na Hrvaškem je odtegovanje od plače mogoče le ob posebnem dogovoru.
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) predlog podpira. Sindikati ga zavračajo.
Zakaj od junija do sredine novembra ni napredka
Zakon je ostal v parlamentarni proceduri. Po Mahničevem pojasnilu njegovo nadaljnjo pot blokira razvojni zakon – Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026, a še ni v veljavi. Sindikati so zbrali več kot 40.000 overjenih podpisov in dosegli razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za 6. december 2026.
Mahnič je jasen: po 6. decembru se postopek sprosti ne glede na rezultat referenduma. Zakon, da delodajalec ne obračunava in ne odteguje več sindikalne članarine, gre naprej in bo sprejet.
Kako bo sprememba vplivala na sindikate
Ukinitev avtomatskega odtegljaja bi sindikate najbolj prizadela finančno in pri članstvu. Članarine predstavljajo približno 80 % njihovih prihodkov. V Sloveniji deluje okoli 2.669 sindikatov, ki so v letu 2025 skupaj ustvarili dobrih 49 milijonov evrov prihodkov.
Po ocenah, ki se opirajo na tuje izkušnje, bi se število članov lahko zmanjšalo za 10 do 30 %. Pri 30-odstotnem upadu bi največji sindikati izgubili pomembne zneske: SVIZ (okoli 5,5 milijona evrov letno) do približno 1,65 milijona, ZSSS skoraj milijon, nekateri manjši pa bi izgubili presežke ali celo padli v primanjkljaj. Del članov ostaja včlanjen prav zato, ker je odtegljaj avtomatski in ne zahteva nobenega napora. Ko se ta mehanizem ukine, se pasivni člani pogosto izgubijo.
Sindikati bi morali v zelo kratkem času (zakon bi začel veljati 15 dni po objavi) vzpostaviti nov sistem pobiranja članarin (trajniki, SEPA bremenitve, nakazila).
Sindikalni voditelji opozarjajo na Madžarsko, kjer je podobna sprememba pri sindikatih javnega sektorja povzročila padec članstva za okoli 40 %.
Sprememba ne prepoveduje sindikatov niti članstva – ureja le način plačila. V državah z neposrednim plačevanjem (Nemčija, Avstrija, Francija) sindikati še vedno delujejo, a morajo bolj aktivno dokazovati svojo vrednost. V Sloveniji bi ukrep pospešil že dolgotrajen trend padanja sindikalne gostote (z visokih vrednosti po osamosvojitvi na približno 15–20 %).
Sprememba načina plačevanja članarine torej ne posega v ustavno pravico do sindikalnega organiziranja ali prostovoljnega članstva – ureja le tehnični način plačila.
Po 6. decembru 2026 se tako pričakuje, da bo novela o ukinitvi obveznosti delodajalcev prišla na vrsto in bila sprejeta. Do takrat ostaja v postopku zaradi blokade, ki jo povzroča referendum o razvojnem zakonu.
M. D.
