Sindikalne centrale so danes navedle, da predlog proračuna za leto 2027 spominja na Zakon za uravnoteženje javnih financ. Govorile so o rezih v pravice, o jemanju tistim, ki sredstva najbolj potrebujejo, o rdečih alarmih in o večjem razslojevanju. Njihova naracija se tematsko ujema z interno komunikacijsko strategijo Gibanja Svoboda za referendumsko kampanjo proti Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS).
Razkriti 49-stranski načrt Svobode za kampanjo proti ZIURS temelji na strašenju.
V njem piše, da mora argumentacija sloneti na predpostavki, da bi bila zmaga na referendumu “zelena luč za to, da desna koalicija družbo pelje v popolnoma nov scenarij, ki je strašljiv”. “Če se zakon uveljavi, življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več.” Strategija predvideva čustvena sporočila, preusmerjanje razprave stran od vsebine, neodzivanje na neprijetne argumente vsebinsko in segmentacijo volivcev.
Sindikalna retorika – “rezi v pravice”, “spominja na ZUJF”, “jemlje tistim, ki najbolj potrebujejo”, “rdeči alarmi”, razslojevanje – se ujema s tem pristopom. Fokus je na ranljivih skupinah in primerjavi s preteklo “varčevalno” politiko, medtem ko se minimizirajo pozitivni učinki za širšo populacijo. Ni neposrednega dokaza, da sindikati sledijo temu dokumentu, a retorika je kompatibilna z opozicijsko linijo proti trenutni vladi in ZIURS.
Takšen pristop preusmerja razpravo od konkretnih številk in dinamičnih učinkov k čustvenemu opozarjanju na ogroženost. Medtem ko se poudarja primerjava z ZUJF-om in tveganje za najranljivejše, ostajajo v ozadju vprašanja o dejanskem obsegu morebitnih prilagoditev in o tem, koliko od predvidenih izpadov bi lahko ublažili dinamični povratni učinki.
Strategija Svobode in sindikalna sporočila delujeta kot del istega okvira: strašenje pred spremembami namesto razprave o njihovi vsebini.
M. D.
