Marija Martinčič Bauman, magistrica, mediatorka in občinska svetnica, na tokratnih lokalnih volitvah ponovno kandidira v Občini Šentjernej. V iztekajočem se mandatu je aktivno sodelovala pri pripravi predlogov za vlado, se zavzemala za varnost, pravno državo in boljše pogoje za podjetnike ter kmete.
V pogovoru razkriva, za kaj si bo prizadevala, če ji bodo občani ponovno zaupali mandat.
Ob obisku Vlade Republike Slovenije na Dolenjskem in v Beli krajini, 3. in 4. novembra 2026, je bil uresničen tudi del programa, ki ga je predlagal Občinski odbor SDS Šentjernej. Pri srečanju s predstavniki vlade ste aktivno sodelovali. Kaj ste predlagali?
V Občinskem odboru SDS Šentjernej smo želeli, da obisk Vlade Republike Slovenije preseže običajno predstavitev razvojnih dosežkov in načrtovanih investicij. Predlagali smo, da se pozornost nameni gospodarstvu, kmetijstvu in predvsem našim ljudem, ki se v vsakdanjem življenju neposredno soočajo s posledicami nerešenih sistemskih vprašanj.
Iskreno sem vesela in hvaležna, da je Vlada v pretežnem delu sledila našim predlogom. Posebej dragoceno se mi zdi, da je omogočila neposreden, vsebinsko poglobljen dialog s predstavniki Ljudske iniciative Dolenjske (LID), (združenju 8 iniciativ, med njimi najaktivnejšo Ljudsko iniciativo Šentjernej (LIŠ)). S tem je dala pomembno sporočilo, da so izkušnje ljudi s terena vredne pozornosti in da morajo imeti svoje mesto pri oblikovanju državnih politik. Na srečanje nismo prišli zgolj z opozorili in pričakovanji. Prišli smo z opravljenim delom.
V okviru LID smo v letu 2026 organizirali štiri vsebinsko povezane strokovne posvete, na katerih smo povezali predstavnike lokalnih skupnosti, policije, pravosodja, socialnega varstva, zaposlovanja, probacije, NVO, gospodarstva, civilne družbe in romske skupnosti. Obravnavali smo varnost, enakost pred zakonom, učinkovitost sankcioniranja, socialno in delovno aktivacijo, izobraževanje, odgovorno starševstvo ter pristojnosti in odgovornost institucij. Na podlagi teh razprav smo pripravili obsežno strokovno gradivo Skupna izhodišča in predlogi Vladi Republike Slovenije za sistemske ukrepe, ki smo ga skupaj z zapisniki vseh štirih posvetov in Celovitim programom socialne in delovne aktivacije »Od pasivne podpore k aktivni prihodnosti« predali predstavnikom Vlade. (moja naloga je bila vodenje Zapisnikov na posvetih, priprava povzetka posvetov s predlogi Vladi za spremembe, njegovo predstavitev predstavnikom Vlade, ter pred tem tudi sooblikovanje Celovitega programa.)
Naše ključno sporočilo je bilo, da težave niso vedno posledica pomanjkanja zakonodaje, temveč pogosto njenega nedoslednega izvajanja, nepovezanosti institucij, dolgotrajnih postopkov in odsotnosti učinkovitega spremljanja rezultatov.
Predlagali smo zato operativno medresorsko sodelovanje z jasno določenimi odgovornostmi, roki in merljivimi cilji; strokovno presojo predlaganega modela socialne in delovne aktivacije; učinkovitejše pravosodno varstvo oškodovancev; zgodnje vključevanje otrok v izobraževanje; krepitev odgovornega starševstva ter preverjanje dejanskih učinkov socialnih programov in porabe javnih sredstev.
Na srečanju s predstavniki Vlade sem posebej poudarila položaj žrtev protipravnih ravnanj.
Nedopustno se mi zdi, da človek poleg škode, ki jo je utrpel, pogosto nosi še dolgotrajno finančno, pravno in osebno breme uveljavljanja svojih pravic. Pravna država mora zagotavljati procesne pravice vsakomur, vendar pri tem ne sme pozabiti na oškodovanca. Civilna družba je opravila svoj del naloge: povezala je ljudi, zbrala izkušnje, prisluhnila različnim pogledom in oblikovala predloge. Odgovornost za sistemske odločitve in njihovo izvajanje pa je zdaj na pristojnih državnih institucijah. To smo predstavnikom Vlade tudi jasno in spoštljivo povedali. Ne pričakujemo zgolj seznanitve z našimi dokumenti, temveč vsebinsko opredelitev do predlogov, določitev odgovornih nosilcev, časovnico ukrepanja in predvsem preverljive rezultate.
Kako ocenjujete ta obisk in kaj pričakujete?
Obisk ocenjujem zelo pozitivno, predvsem zaradi pripravljenosti predstavnikov Vlade, da prisluhnejo ljudem, katerih izkušnje se pogosto ne odražajo v uradnih poročilih in statističnih pregledih. Sedanji vladi sem naklonjena, saj so mi njene temeljne usmeritve blizu. Verjamem v politiko, ki spoštuje delo, osebno odgovornost, varnost, pravičnost in razvojne možnosti naše države. Prav zato sem bila posebej zadovoljna, da je Vlada pokazala pripravljenost za neposreden pogovor tudi o zahtevnih vprašanjih, ki jih ni mogoče rešiti z enostavnimi odgovori.
Kot štirikrat licencirana mediatorka dobro razumem pomen dialoga. Vem, da trajnih rešitev ni mogoče graditi brez poslušanja, spoštovanja različnih pogledov in pripravljenosti na sodelovanje. Toda prav tako dobro vem, da dialog sam po sebi še ni rešitev. Njegova vrednost se pokaže šele takrat, ko mu sledijo odgovorne odločitve in dejanja. Po dolgoletnem soočanju z določenimi sistemskimi težavami smo prišli do točke, ko je treba dosedanje pristope strokovno in nepristransko ovrednotiti. Če posamezen ukrep kljub dolgoletnemu izvajanju in porabljenim javnim sredstvom ne prinaša pričakovanih učinkov, ga je treba spremeniti. Vztrajanje pri neučinkovitih rešitvah ni izraz socialne občutljivosti, temveč lahko pomeni podaljševanje stisk ljudi, ki naj bi jim sistem pomagal. Prepričana sem, da mora biti socialna država hkrati humana, pravična in dolgoročno vzdržna. Tistim, ki zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ali drugih objektivnih okoliščin potrebujejo pomoč, mora zagotavljati dostojno varnost. Delovno sposobnim posameznikom pa mora ustvarjati dejanske možnosti in spodbude za izobraževanje, delo, samostojnost in vključevanje v družbo. Delo mora biti vrednota in pot do osebnega dostojanstva.
Enako pomembno je, da zakon velja za vse, brez izjem in brez kolektivnega pripisovanja odgovornosti. Odgovornost za protipravno ravnanje je vedno individualna. Spoštovanje človekovih pravic in zahteva po spoštovanju zakonov si ne nasprotujeta, temveč sta temelj urejene družbe. Pričakujem tudi, da bo policijsko delo dobilo ustrezno nadaljevanje v učinkovitem delovanju tožilstva, sodišč in sistema izvrševanja sankcij. Le tako bodo zakonite odločitve imele tudi dejanski preventivni učinek. Žrtev mora biti zaščitena, osebna lastnina varovana, otrokom pa moramo zagotoviti varno okolje in resnične možnosti za razvoj.
Do Vlade imam zato visoka pričakovanja.
Ne zato, ker bi dvomila o njeni pripravljenosti, temveč prav zato, ker ji zaupam in verjamem, da razume nujnost sprememb. Veseli me, da je pokazala posluh za stiske ljudi, in optimistična sem glede naporov, ki jih vlaga v oblikovanje potrebnih sistemskih rešitev. Verjamem, da je z odgovornim sodelovanjem mogoče ustvariti razmere za varnejše, bolj povezano, strpno in kakovostno življenje vseh prebivalcev. Strpnost namreč ne pomeni odsotnosti pravil, temveč sposobnost spoštljivega sobivanja ob enakih pravicah in obveznostih za vse.
Zelo aktivni ste bili tudi v iztekajočem se mandatu. Kako ocenjujete delo prejšnje, Golobove vlade? Koliko je ta v resnici naredila za Šentjernej?
Delo vsake vlade želim presojati po dejanskih učinkih, ne zgolj po politični pripadnosti njenih predstavnikov. Menim, da je takšna presoja najbolj poštena do občanov in do vseh, ki so sodelovali pri pripravi ter izvedbi posameznih projektov. Razvojni projekti praviloma presegajo mandat ene vlade. Nekatere projekte, začrtane v času vlade Janeza Janše, je nadaljevala vlada Roberta Goloba, prav tako sedaj zopet vlada Janeza Janše nadaljuje projekte, katerih posamezne faze so bile pripravljene ali potrjene v prejšnjem mandatu. Takšna kontinuiteta je za razvoj lokalnih skupnosti pomembna in dobrodošla, v Šentjernej je prinesla nekaj nepovratnih sredstev za izgradnjo športne dvorane, ureditev Kobile od Gorenjega Vrhpolja do Šentjerneja (NOO), prenovo šolskih športnih igrišč.
Za natančno finančno in izvedbeno ovrednotenje državnih vlaganj v občino Šentjernej bi bilo najprimerneje pridobiti celovit pregled občine, ki razpolaga s podatki o pripravi, financiranju in realizaciji posameznih investicij. Do odnosa nekaterih pristojnih ministrstev do potreb lokalnega prebivalstva, zlasti ministra Maljevca, ostajam kritična. Posebej me je prizadelo vprašanje zagotavljanja ustreznega varstva starejših, ko v Šentjerneju ni prišlo do pričakovane realizacije doma starejših občanov. Menim, da bi morale biti potrebe starejših in prizadevanja lokalne skupnosti deležne bistveno večjega posluha in konkretnega sodelovanja države. Zame to ni zgolj vprašanje investicije. Gre za odnos družbe do generacij, ki so vse življenje delale, ustvarjale, vzgajale družine in prispevale k razvoju našega kraja. Ti ljudje si zaslužijo možnost, da starost preživijo dostojanstveno, varno in čim bližje domačemu okolju, svojim bližnjim ter skupnosti, ki ji pripadajo.
Prav tako sem bila v času Vlade Roberta Goloba kritična do neodzivanja na opozorila prebivalcev glede varnosti, neučinkovitega izvrševanja zakonodaje in posledic dolgotrajno nerešenih sistemskih vprašanj. Na te težave sem skupaj s predstavniki civilnih iniciativ opozarjala tudi na sejah delovnih teles Državnega zbora in v neposrednih pogovorih s pristojnimi institucijami, ki so jih odločevalci večinoma obstruirali. Želela sem, da bi država pravočasno prepoznala stiske ljudi in ustrezno ukrepala. To se ni uresničilo.
Menim, da se odgovornost politike ne konča s sprejetjem zakona ali dodelitvijo sredstev.
Njena odgovornost je tudi v tem, da preveri, ali so sprejete odločitve ljudem dejansko izboljšale življenje. To merilo uporabljam za preteklo vlado in ga bom enako odgovorno uporabljala tudi za sedanjo.
Kandidirate tudi na tokratnih lokalnih volitvah. Za kaj si boste najbolj prizadevali?
V iztekajočem se mandatu sem veliko časa in energije namenila delu, ki ni bilo vedno javno vidno. Pogovorom z ljudmi, proučevanju njihovih težav, pripravi pobud, povezovanju različnih deležnikov in iskanju poti do pristojnih institucij. Tu mi je bila v veliko pomoč naša poslanka, Anja Bah žibert, preko katere sem naslavljala stiske prebivalstva na poslanskih sejah, prav tako pa tudi na organiziranih sejah Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ter Odboru za notranje zadeve. Kjer je bilo mogoče, nam je odpirala vrata in govorniški oder. Nam, navadnim ljudem in tudi županom regije.
Svojo svetniško vlogo razumem predvsem kot odgovornost do ljudi. Funkcija sama po sebi nima vrednosti, če z njo ne poskušaš prispevati k izboljšanju razmer.
Tudi v prihodnje si želim biti glas tistih, ki se sami težko prebijajo skozi zapletene institucionalne postopke ali katerih opozorila ostajajo preslišana.
Posebno pozornost bom namenjala varnosti, pravni zaščiti posameznika, dostopnosti javnih storitev, položaju starejših, razvoju gospodarstva, kmetijstva in turizma ter ustvarjanju spodbudnega okolja za družine in mlade.
Naše podjetnike izjemno spoštujem. Kot nekdanja podjetniška svetovalka Razvojnega centra sem imela priložnost neposredno spoznavati njihovo ustvarjalnost, inovativnost, vztrajnost in sposobnost prilagajanja zahtevnim razmeram. Mnogi so izredno napredni in samoiniciativni, vendar se morajo poleg tržnih izzivov spoprijemati še z visokimi davčnimi in administrativnimi obremenitvami. Podjetništvo ni samoumevno. Za vsakim uspešnim podjetjem so znanje, pogum, prevzemanje tveganj in pogosto tudi osebna odrekanja. Zato si bom prizadevala za okolje, v katerem bodo podjetniki prepoznani kot pomembni ustvarjalci delovnih mest, razvoja in blaginje, ne zgolj kot vir javnofinančnih prihodkov. Verjetno veste, da je Šentjernej povezan tudi z dr. Knezom (Leaders 50) in podjetjem, katerega soustanovitelj je (Dewesoft)? V podjetništvu imamo velik potencial in samo želim si, da bi znali podjetniško miselnost, entuziazem in zanos pravilno podpreti z lokalnimi/državnimi ureditvami.
Enako osebno čutim položaj kmetov. Prihajam iz vinogradniške kmetije, zato že od otroštva poznam zahtevnost kmečkega dela, njegovo odvisnost od naravnih razmer ter odgovornost, ki jo prinaša skrb za zemljo. Žal že dolgo spremljam tudi postopno zaostrovanje pogojev za obstanek manjših kmetij. Kmet ni le pridelovalec hrane. Je varuh kulturne krajine, obdelanih površin, lokalne samooskrbe in pomembnega dela naše identitete. Zato si zasluži spoštovanje, predvidljivo zakonodajno okolje, razumne administrativne zahteve in ustrezno vrednotenje svojega dela. Brez vitalnega kmetijstva tudi podeželje dolgoročno ne more ohraniti svoje življenjske moči.
Veliko neizkoriščenih razvojnih možnosti vidim tudi na področju turizma. Šentjernej je s svojo izjemno naravno in kulturnozgodovinsko dediščino bistveno bogatejši, kot bi lahko sklepali iz njegove današnje turistične prepoznavnosti. Na eni strani nas obdaja slikovita reka Krka, na drugi mogočni, razgibani Gorjanci, med njima pa se razprostira rodovitna ravnina, ki postopoma prehaja v vinorodne griče, posejane z vinogradi, zidanicami in domačijami. To je prostor izjemnih možnosti za razvoj butičnega, aktivnega, vinogradniškega in doživljajskega turizma. Naša občina pa ne premore le naravnih lepot. Ima tudi bogato zgodovinsko in kulturno izročilo, ki ga še zdaleč nismo uspeli dovolj približati obiskovalcem. S temi kraji so povezane pomembne osebnosti slovenske kulturne in duhovne zgodovine, med njimi France Prešeren in Primož Trubar. Na našem območju najdemo tudi sledi srednjeveške gospodarske, upravne in cerkvene zgodovine, ki pričajo o nekdanjem pomenu teh krajev. Vse to so zgodbe, ki si zaslužijo, da jih strokovno raziščemo, ohranimo in na privlačen, sodoben način predstavimo prihodnjim generacijam in obiskovalcem. Pomemben korak v tej smeri je tudi ustanovitev Zavoda za šport, kulturo in turizem, v katerem vidim priložnost za bolj sistematično povezovanje in razvoj turistične ponudbe. Želim si, da bi zavod skupaj z občino, lokalnimi ponudniki, društvi, vinogradniki, kmetijami, gostinci in drugimi ustvarjalnimi posamezniki postal dejaven povezovalec naših potencialov. Prepričana sem, da turizma ne smemo razumeti zgolj kot vprašanje prenočitvenih zmogljivosti ali posameznih turističnih znamenitosti. Razumeti ga moramo kot priložnost za povezovanje lokalnih ponudnikov in ustvarjanje novih razvojnih možnosti. Premišljen razvoj kakovostnega, trajnostno naravnanega turizma lahko ustvarja dodatne vire prihodkov, spodbuja lokalno podjetništvo, prispeva k ohranjanju kulturne krajine in odpira nove možnosti za mlade. Šentjernej ima veliko zgodb, ki jih še nismo povedali, in veliko lepot, ki jih še nismo dovolj približali svetu. Želim si, da bi jih znali povezati v prepoznavno turistično identiteto, ki bo spoštovala našo dediščino, ohranjala pristnost podeželja in hkrati ustvarjala nove razvojne priložnosti za naše ljudi. Ne potrebujemo množičnega turizma, temveč premišljeno, kakovostno ponudbo, zaradi katere se bodo obiskovalci radi vračali, domačini pa bomo še bolj ponosni na kraj, v katerem živimo.
Posebno mesto v mojih prizadevanjih bodo še naprej imeli starejši. Želim si, da bi Šentjernej zagotovil ustrezne možnosti institucionalnega varstva in drugih oblik pomoči ter oskrbe v domačem okolju. Starejšim moramo omogočiti, da čim dlje ostanejo povezani s krajem, v katerem so preživeli življenje in vanj vložili svoje delo. Skrb zanje ni samo socialna obveznost, temveč tudi izraz naše človečnosti in medgeneracijske solidarnosti.
Kot občinska svetnica se bom še naprej zavzemala za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi, preglednost odločanja in enakopravno obravnavo vseh občanov, vseh vasi.
Pomembno se mi zdi, da se razvoj občine načrtuje premišljeno, dolgoročno in ob upoštevanju dejanskih potreb ljudi in vasi. Prav tako želim nadaljevati prizadevanja za učinkovitejše sodelovanje med občino, državo in pristojnimi institucijami. Nobena institucija ne sme postati prostor, v katerem se odgovornost izgubi med pristojnostmi različnih organov.
Posebej bom vztrajala pri zaščiti otrok, podpori odgovornemu starševstvu, dostopnosti izobraževanja in ustvarjanju okolja, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost. Vsak otrok mora imeti možnost razviti svoje sposobnosti, vendar mora družba hkrati jasno sporočati, da so pravice povezane tudi z odgovornostjo.
Moje temeljno vodilo ostaja preprosto: človek mora imeti občutek, da živi v skupnosti, ki ga vidi, sliši in ga v stiski ne pusti samega.
Ne verjamem v politiko nenehnega nasprotovanja. Verjamem v argumentirano razpravo, sodelovanje in sposobnost prepoznavanja dobrih rešitev ne glede na to, kdo jih predlaga. Obenem pa menim, da spoštljiv odnos ne izključuje odločnosti in vztrajanja pri odgovornosti.
Če mi bodo občanke in občani ponovno zaupali mandat, bom svoje znanje, izkušnje in energijo še naprej namenjala predvsem temu, da bo Šentjernej občina, v kateri se spoštuje delo, varuje lastnina, zagotavlja varnost, podpira ustvarjalnost in dostojno skrbi za ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Želim si skupnosti, v kateri nihče ni nad zakonom, nihče ni spregledan in nihče ni prepuščen sam sebi zgolj zato, ker nima dovolj vpliva, poznanstev ali možnosti, da bi bil slišan. To razumem kot bistvo odgovornega opravljanja javne funkcije.
V nadaljevanju v galeriji (za povečanje kliknite na sliko) objavljamo še nekaj fotografij gospe Marije Martinčič Bauman:
Adriana H. Lampe
