Na 35. strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, ki 9. in 10. novembra poteka v Portorožu, sta udeležence nagovorila minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević ter državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar.
V ospredju srečanja so bili izzivi slovenskega šolstva, napovedane zakonodajne spremembe in celovita reforma vzgojno-izobraževalnega sistema.
Minister dr. Borut Rončević je v večernem nagovoru poudaril, da ministrstvo ravnatelje vidi kot ključne partnerje pri pripravi in izvedbi reforme šolstva. Izpostavil je, da je jasno, da devetletka ni izpolnila zastavljenih ciljev. Težav in izzivov se v zadnjih dvajsetih letih v slovenskem šolskem sistemu ni reševalo, ampak se jih je samo proučevalo.
Poudaril je, da je v slovenskem šolstvu veliko dobrega, kar je treba ohraniti in nadgraditi, vendar to ne sme biti razlog za odlašanje z nujnimi spremembami. Prav ravnatelji in učitelji najbolje poznajo vsakodnevno delovanje šol, vedo, kje se pojavljajo težave in katere rešitve v praksi delujejo oziroma ne delujejo.
“V zadnjih dvajsetih letih smo v šolski sistem veliko dodajali in nalagali, ključnih težav pa pogosto nismo odpravili. Zdaj je čas, da jih začnemo reševati konkretno in sistemsko. In prav zato potrebujemo vas, ravnatelje in učitelje, ki najbolje poznate razmere v šolah. Želim vam prisluhniti, slišati vaše predloge in skupaj z vami oblikovati rešitve, ki bodo dejansko delovale v praksi,” je poudaril minister.
Ob tem je izpostavil, da združenje ravnateljev s predsednikom Sašem Božičem že aktivno sodeluje na strokovnih posvetih o reformi šolstva. Izrazil je željo, da bi se v nadaljnje razprave vključilo še več ravnateljev, saj želi ministrstvo pri pripravi konkretnih rešitev izhajati tudi iz njihovih neposrednih izkušenj in predlogov.
Odpuščanja učiteljev ne bo
Minister je ponovno jasno zagotovil, da odpuščanja učiteljev ne bo, ne v okviru reforme ne sicer. Poudaril je, da cilj sprememb ni razvrednotenje dosedanjega dela, temveč izboljšanje pogojev za poučevanje, krepitev strokovne avtonomije učiteljev in ravnateljev ter zmanjševanje nepotrebnih administrativnih obremenitev.
Ob tem je opozoril, da rezultati slovenskega izobraževalnega sistema kažejo na nujnost sprememb. Reforma zato ni sama sebi namen, temveč je njen cilj izboljšati znanje in dosežke učencev ter zagotoviti kakovostnejše izobraževanje. Proces priprave reforme poteka odprto in vključujoče, s sodelovanjem pedagoške stroke in drugih ključnih deležnikov.
Pozitiven odziv
Ministrov nagovor je med ravnatelji naletel na zelo pozitiven odziv. V pogovorih je bilo slišati podporo nujnim spremembam, ravnatelji pa so posebej izpostavljali konkretnost ministrovih odgovorov, s katerimi je naslovil njihova vprašanja in pomisleke. Po nagovoru so sledili številni neposredni pogovori z ministrom, v katerih so mu ravnatelji predstavljali izzive iz vsakodnevne šolske prakse ter aktivno podajali svoje predloge in ideje za izboljšave. Pogovori so se nadaljevali še dolgo po uradnem delu srečanja, kar je dodatno potrdilo pomen neposrednega dialoga in pripravljenost ravnateljev za sodelovanje pri oblikovanju reforme.
Ključne usmeritve in napovedane spremembe
V dopoldanskem delu srečanja je ravnatelje nagovorila državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar, ki je predstavila izhodišča celovite reforme ter napovedane zakonodajne spremembe na področju osnovnega in glasbenega šolstva. Odgovarjala je tudi na vprašanja udeležencev.
Poudarila je, da so med ključnimi usmeritvami reforme večji poudarek na znanju in jasnejših standardih znanja, zgodnejše opismenjevanje, prenova ocenjevanja, boljša podpora učencem z učnimi težavami in nadarjenim, krepitev strokovne avtonomije ter zmanjševanje administrativnih obremenitev.
Med pomembnejšimi predlaganimi spremembami je predstavila tudi preučevani prehod na sodobno osemletno osnovno šolo, ki ne pomeni vrnitve na nekdanji sistem, temveč novo organizacijsko in programsko ureditev. Predstavila je tudi predlog pripravljalnic za otroke priseljence, spremembe na področju vzgojnega delovanja in ocenjevanja znanja ter nadaljnje urejanje podpore otrokom s posebnimi potrebami.
Državna sekretarka je opozorila tudi na demografske spremembe. V šolskem letu 2026/2027 je v redne osnovne šole vključenih 185.799 učencev, kar je 3.333 manj kot leto prej. Ti podatki bodo pomembni tudi pri dolgoročnem načrtovanju šolske mreže in organizacije dela.
Reforma nastaja v odprtem dialogu s stroko
Na ministrstvu nadaljujejo vključujoč proces priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja. Poleg dela strokovnega sveta poteka deset tematskih strokovnih posvetov, na katerih sodelujejo učitelji, ravnatelji, profesorji, drugi strokovnjaki in ključni deležniki izobraževalnega sistema. Doslej so bili izvedeni trije strokovni posveti.
Cilj reforme je vzpostaviti kakovosten, sodoben in učinkovit izobraževalni sistem, ki bo otrokom omogočal pridobivanje trdnega znanja, učiteljem in ravnateljem pa zagotavljal ustrezne pogoje za strokovno in odgovorno delo, so sporočili z ministrstva.
Ministrstvo zato ravnatelje in druge predstavnike pedagoške stroke tudi v nadaljevanju vabi k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju konkretnih rešitev.
M. D.
