Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je na seji Odbora Državnega zbora za izobraževanje, mladino in znanost predstavil razloge za celovito reformo šolstva, njena izhodišča in potek priprave. V razpravi se je pokazalo široko strinjanje, da slovenski šolski sistem potrebuje spremembe, čeprav so bili pogledi na posamezne predlagane rešitve različni.
Minister je poudaril, da so bile številne težave prepoznane že pred leti, vendar se kljub opozorilom na sistemski ravni ni spremenilo skoraj nič. Šolski sistem se je medtem dodatno polnil z vsebinami in administrativnimi obveznostmi, učitelji pa so bili vse bolj obremenjeni.
Ob tem je predstavil odprt, vključujoč in strukturiran proces priprave reforme, ki nastaja v sodelovanju z učitelji, ravnatelji in drugimi deležniki. Jasno je zagotovil, da reforma ne predvideva odpuščanja učiteljev. Predstavil je tudi dodatne ukrepe za izboljšanje bralne pismenosti, ki se pripravljajo ločeno od celovite reforme.
Težave so bile prepoznane že pred leti. Zakaj se ni skoraj nič spremenilo?
Minister je razpravo začel s temeljnim vprašanjem, kaj želimo za naše otroke in mlade, kakšno znanje jim mora zagotoviti šola ter kakšne priložnosti jim želimo omogočiti v prihodnosti. Predstavil je rezultate mednarodnih raziskav, ki kažejo zaskrbljujoče trende znanja slovenskih učencev, zlasti na področju bralne in matematične pismenosti.
Poudaril je, da težave niso nove. Nanje so že vrsto let opozarjali strokovnjaki, ravnatelji, učitelji, sindikati in nekdanji odločevalci. Kljub številnim opozorilom, razpravam in strateškim dokumentom pa ni prišlo do potrebnih sistemskih sprememb. Nasprotno, šolski sistem se je dodatno obremenjeval z novimi vsebinami, nalogami in administrativnimi zahtevami.
Minister je zato odprl tudi vprašanje odgovornosti za dosedanji razvoj šolstva. Opozoril je na dolgoletni vpliv ozkega kroga posameznikov, ki ga je poimenoval pedagoški establišment in ki je v zadnjih dveh desetletjih pomembno sodeloval pri oblikovanju šolskih politik.
Izpostavil je, da se moramo vprašati, zakaj ob dolgoletnem prepoznavanju težav in možnostih za njihovo reševanje ni prišlo do potrebnih sprememb.
Reforma ne začenja iz nič. Dobre rešitve bomo uporabili in nadgradili.
Minister je posebej poudaril, da reforma ne zanika dosedanjega strokovnega dela. Nasprotno, pri pripravi sprememb bodo upoštevana tudi spoznanja, analize in predlogi, ki so nastali v preteklih letih, med drugim v okviru Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter poročil o kakovosti slovenskega šolskega sistema.
Številne težave so bile že prepoznane, oblikovani so bili tudi kakovostni predlogi. Vse, kar je strokovno utemeljeno in uporabno, bo vključeno v pripravo reforme ter po potrebi nadgrajeno.
Minister je ob tem poudari, da ni cilj zavračanje preteklega dela, temveč povezovanje dobrih strokovnih rešitev z izkušnjami učiteljev in ravnateljev ter njihovo uresničevanje v praksi.
Ključna razlika mora biti v tem, da reforma ne ostane pri analizah in priporočilih, temveč prinese konkretne ukrepe, jasno časovnico in merljive rezultate.
Odprt, vključujoč in strukturiran proces priprave reforme
Minister je zavrnil očitke, da reforma nastaja za zaprtimi vrati ali brez sodelovanja pedagoške stroke. Ministrstvo je objavilo javni poziv za zbiranje predlogov in organizira deset strokovnih posvetov, na katerih sodelujejo učitelji, ravnatelji, profesorji, drugi strokovnjaki in ključni deležniki. Vzporedno potekata obravnava prejetih predlogov in priprava možnih sistemskih rešitev.
Proces temelji na jasnih izhodiščih in ciljih. Na podlagi strokovnih razprav bodo pripravljeni konkretni ukrepi, načrt njihove izvedbe, časovnica ter merila za spremljanje rezultatov.
Minister je pojasnil tudi razliko med Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, ki ima zakonsko določene pristojnosti, in posebej imenovanim strokovnim svetom za reformo. Slednji se še ni sestal, zato dosedanja priprava reforme ne poteka prek njegovih sej.
Pojasnil je tudi razliko med strokovnimi in strateškimi posvetovalnimi telesi ter pravne podlage za njihovo ustanavljanje.
Reformo pripravljamo z učitelji in ravnatelji, vključeni so tudi dijaki in študenti
Minister je posebej poudaril, da je vključevanje učiteljev in ravnateljev eden od temeljev reformnega procesa. Na prvih treh strokovnih posvetih je bilo 160 udeležencev, od tega 131 predstavnikov pedagoške stroke, kar predstavlja skoraj 82 odstotkov.
Pri pripravi reforme sodelujejo učitelji, ravnatelji, profesorji in drugi strokovnjaki, v razpravo pa so vključeni tudi predstavniki dijakov in študentov.
Minister je poudaril, da morajo imeti učitelji in ravnatelji, ki vsakodnevno delajo z otroki in mladimi, dejansko možnost sooblikovati prihodnost slovenskega šolstva. Njihovih izkušenj in strokovnih predlogov ni mogoče nadomestiti zgolj z akademskimi razpravami.
Reforma ne nastaja mimo učiteljev, temveč skupaj z njimi.
Ministrstvo v razpravo vključuje tudi predstavnike z različnimi in nasprotujočimi si pogledi. Namen strokovnih posvetov ni potrjevanje vnaprej sprejetih odločitev, temveč soočanje argumentov, prepoznavanje dobrih praks in oblikovanje najboljših možnih rešitev.
Minister je k sodelovanju in posredovanju konkretnih predlogov ponovno pozval tudi predstavnike pedagoškega establišmenta.
Ob tem je pojasnil, da so bile k neposredni razpravi povabljene tudi učiteljice, ki so pripravile javni poziv oziroma peticijo glede reforme, vendar se na vabilo niso odzvale.
Odpuščanja učiteljev ne bo. Reforma jim mora olajšati delo.
Minister je odgovoril tudi na opozorila sindikata SVIZ glede morebitnih kadrovskih posledic reforme. Jasno je zagotovil, da reforma ne predvideva odpuščanja učiteljev.
Namen reforme ni zmanjševanje števila učiteljev, temveč ustvarjanje boljših pogojev za kakovostno poučevanje in vzgojno delo. Reforma je usmerjena v krepitev strokovne avtonomije učiteljev in ravnateljev, zmanjševanje administrativnih bremen, zagotavljanje kakovostne strokovne podpore ter učinkovitejšo organizacijo dela.
Minister je pojasnil tudi vlogo sindikata SVIZ. Sindikat bo vključen v obravnavo vprašanj s področja delovnopravne zakonodaje ter položaja in pravic zaposlenih, za kar je tudi SVIZ pristojen v okviru svojega delovanja.
Dodatni ukrepi za bralno pismenost že vzporedno z reformo
Minister je posebej predstavil tudi nove ukrepe za izboljšanje bralne pismenosti, ki se pripravljajo neodvisno od celovite reforme šolstva. Rezultati mednarodnih raziskav kažejo, da je bralna pismenost eno od področij, ki zahteva posebno pozornost in ukrepanje, je večkrat na seji poudaril minister.
Ministrstvo zato pripravlja nov ciljni raziskovalni program (CRP), namenjen strokovni in raziskovalni podpori izboljševanju bralne pismenosti. Ob tem je napovedan tudi poseben projekt za krepitev bralne pismenosti v okviru evropske kohezijske politike, v okviru katerega se bosta razvijala dva centra za bralno pismenost – eden v vzhodni in drugi v zahodni kohezijski regiji. Za slednji projekt je izdatno povečal sredstva, saj se mu zdi stanje izjemno zaskrbljujoče.
Cilj je, kot je poudaril minister, okrepiti strokovno podporo na področju bralne pismenosti, razvijati učinkovite pristope in omogočiti njihovo uporabo v vzgojno-izobraževalni praksi.
Minister je na seji tudi izpostavil, da ministrstvo ne čaka na zaključek celovite reforme, temveč na področjih, kjer so težave posebej izrazite, pripravlja tudi samostojne ukrepe.
Učinkovitejše podporne institucije za boljše delovanje šol
Minister je spregovoril tudi o predvidenih spremembah organiziranosti javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. Poudaril je, da je cilj zagotoviti učinkovitejše delovanje podpornih institucij, boljšo povezanost njihovih nalog in predvsem kakovostnejšo strokovno podporo učiteljem, ravnateljem in šolam. Namen sprememb ni zgolj organizacijsko preoblikovanje institucij, temveč vzpostavitev podpornega okolja, ki bo bolje odgovarjalo na dejanske potrebe šolskega sistema.
Pri pripravi rešitev je pomemben tudi neposreden dialog s predstavniki javnih zavodov, s katerimi ministrstvo načrtuje oziroma usklajuje srečanja o njihovih nalogah, predlogih in možnostih učinkovitejšega delovanja.
Od dolgoletnih opozoril h konkretnim spremembam
Minister je poudaril, da je razprava o prihodnosti slovenskega šolstva potrebna in dobrodošla, tudi kadar so pogledi različni. Vendar zgolj prepoznavanje težav in ponavljanje opozoril ne zadostujeta več. Slovenija potrebuje konkretne ukrepe, jasne cilje, odgovornost za njihovo izvedbo in spremljanje dejanskih rezultatov.
V središču reforme so znanje, kakovostno delo učiteljev in ravnateljev ter prihodnost otrok in mladih.
Reforma zato ostaja odprta, vključujoča in transparentna. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki želijo s strokovnimi argumenti, izkušnjami in konkretnimi predlogi prispevati k izboljšanju slovenskega šolskega sistema, so ponovno sporočili z ministrstva.
M. D.
