Čeprav zakonodaja določa, da je vsakršna politična propaganda v šolah prepovedana, so v Gimnaziji Center gostili kandidatko Gibanja Svoboda za celjski občinski svet Flurino Ametaj, in to le nekaj dni pred volitvami. Kako bosta ukrepala ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter šolska inšpekcija?
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 72. členu določa, da je v vrtcih in šolah prepovedano agitiranje političnih strank in njihovih podmladkov. Dodatno je ministrstvo za izobraževanje še pod vlado Roberta Goloba šolam izdalo navodila, da je v vseh šolah prepovedano kakršno koli delovanje ali agitiranje političnih strank in njihovih podmladkov.
Kljub temu pa so v Gimnaziji Celje – Center v sredo gostili Flurino Ametaj, ki na listi Gibanje Svoboda kandidira za svetnico v celjski občinski svet. Hkrati je podpredsednica lokalnega odbora Gibanja Svoboda v Celju. Spregovorila naj bi o osebni izkušnji in predstavila predsodke in stereotipe o sprejemanju drugačnosti in integraciji.
Slednjo so sicer predstavili kot predsednico Zveze albanskih društev, vendar je bilo med njeno predstavitvijo govora tudi o političnih temah, neuradno razkrivajo starši dijakov, ki so bili prisotni na predstavitvi. Prav tako je vse skupaj potekalo v času, ko je Ametajeva kandidatka za celjski občinski svet in ko smo tik pred volitvami, kar pomeni posredno politično agitacijo za njeno kandidaturo.
Na ravnanje šole se je med drugimi že odzval Zmago Jelinčič, ki je med drugim zapisal:
“Ali ste na Gimnaziji Celje Center res popolnoma izgubili stik z realnostjo in z osnovnimi pravili politične nevtralnosti šol? Pod krinko “ure sociologije” in “sprejemanja drugačnosti” ste v predvolilnem času gostili Flurino Ametaj, kandidatko Gibanja Svoboda za mestni svet Celja, podpredsednico lokalnega odbora te stranke in predsednico Zveze albanskih društev.
Šola jo predstavi izključno kot “predsednico zveze” in “aktivno državljanko”, ki “ozavešča o predsodkih in integraciji”. Niti besede o tem, da gre za jasno politično opredeljeno kandidatko nekdanje vladne stranke, ki je bila aktivna v referendumski kampanji proti odvzemu volilne pravice tujcem iz tretjih držav in ki javno zavrača asimilacijo (“Kdo pravi, da se hočemo asimilirati?”).
To ni nevtralna sociološka ura. To je klasičen primer, kako se pod plaščem “medkulturnosti”, “integracije” in “boja proti stereotipom” v šole tihotapi politična agitacija, še posebej, ko gre za kandidatko, ki kandidira prav v tem mestu in čigar kandidaturo so promovirali tudi kosovski mediji v albanščini.
In potem se šola še hvali s tem na Facebooku, z hashtagom #enostavnodrugačni. “Enostavno drugačni” očitno pomeni, da je za nekatere politično agitiranje na srednji šoli popolnoma normalno, dokler gre v pravo smer.
Vprašanje za starše: Ali boste zahtevali pojasnila, kaj točno se je na uri dogajalo, ali je bilo omenjeno politično ozadje gostje in zakaj ravno pred lokalnimi volitvami, ali boste tako kot večina slovenskih staršev, kot denimo tisti v Vrtcu Rogaška Slatina, raje gledali v tla in rekli “saj je samo o integraciji”?
Šole morajo biti prostor izobraževanja, ne predvolilnih platform. Če to ni očitno, potem so Celjani (vsaj tisti, ki vodijo to gimnazijo) res čisto znoreli,” je zapisal Jelinčič.
A. V.
