Jutri, v nedeljo, mineva leto, odkar je 25. oktobra 2025 pred klubom LokalPatriot v Novem mestu po napadu umrl Novomeščan, 48-letni Aleš Šutar – Aco. Napadalec je bil spoznan za krivega in obsojen na šest let in devet mesecev zapora (kazen je poleti postala pravnomočna). Hkrati župani in Center za socialno delo Dolenjske in Bele krajine ocenjujejo, da varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji in Posavju niso veliko boljše kot pred dogodkom. Predstavniki Romov stanje ocenjujejo kot boljše.
Dogodek je sprožil množičen protest (več kot 10.000 ljudi) in izredno sejo novomeškega mestnega sveta, na kateri je takratni premier Robert Golob obljubil poseben zakon. Že dan po napadu sta odstopila ministrica za pravosodje Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar. Državni zbor je Šutarjev zakon sprejel 18. novembra (veljati je začel 27. novembra). Med drugim je omogočil rubež denarne socialne pomoči večkratnim prekrškarjem ter zaostril pogoje za izplačilo denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, če starši otrok ne pošiljajo v vrtec ali šolo.
CSD ugotavlja, da bistvenih premikov ni: ukrepi niso prinesli pomembnejšega napredka pri vključenosti romskih otrok v izobraževalni sistem ali splošnem izboljšanju socialnega položaja skupnosti. Župani (Gregor Macedoni, Janez Kerin in Jože Simončič) poročajo o začetnih izboljšavah zaradi večje policijske prisotnosti in izvršb na socialne transferje. Ko pa je Ustavno sodišče RS marca letos začasno zadržalo izvajanje rubeža socialne pomoči, so se razmere po njihovem vrnile v stare tirnice. Kazniva dejanja se nadaljujejo v podobnem obsegu. Kot najučinkovitejši ukrep izpostavljajo prav možnost rubeža socialne pomoči; pozitivno so ocenili tudi izplačila v naravi ob neobiskovanju šole, a tudi ta učinek je po njihovem izzvenel.
Simončič Šutarjev zakon označuje kot rokohitrski in površinski poskus reševanja zadev, ker ni odpravljal vzrokov. Opozarja, da je prekvalifikacija manjših tatvin in poškodovanj tuje stvari v prekrške zameglila statistiko – število istovrstnih kriminalnih dogodkov ni nič manjše. Spremembe pričakuje šele, ko bodo Romi imeli interes za zaposlitev in ko bodo romski otroci obiskovali vrtec in šolo. Od nove vlade pričakuje konkretne ukrepe v prihodnjih mesecih. Sedanja vlada Janeza Janše pa je že napovedala popravek in je pripravila spremembe, po katerih bodo tatvine do 500 evrov spet kazniva dejanja.
Za razliko od županov predstavniki Romov (Zvonko Golobič in Zoran Grm) mnenja županov ne delijo: varnostni položaj je po njihovi oceni boljši. Golobič to deloma pripisuje odkriti nestrpnosti in sovražnosti, zaradi katere se Romi čedalje bolj zadržujejo doma. Po njegovih besedah je boljše tudi obiskovanje šol, streljanje pa se je izboljšalo predvsem v novomeških romskih naseljih. Opozarjajo, da je ukrep možnosti izvršbe denarne socialne pomoči mnoge porinil na rob preživetja, in poudarjajo, da je šlo za dejanje enega Roma, ne celotne skupnosti.
Ocena razmer
Župani (Novo mesto, Krško, Šentjernej) in CSD Dolenjske in Bele krajine soglasno pravijo, da varnostne razmere niso bistveno boljše kot pred letom dni, je poročala STA. V prvih mesecih po dogodku je bilo več policijske prisotnosti in aktivnega dela Fursa, a se je to po marčevskem zadržanju ustavnega sodišča (izvajanje izvršb na socialno pomoč) vrnilo v stare tirnice. Kazniva dejanja se nadaljujejo v podobnem obsegu.
CSD izrecno navaja, da ni pomembnejšega napredka pri vključenosti romskih otrok v šolo ali splošnem socialnem položaju skupnosti.
Kaj so naredili ukrepi
Rubež socialne pomoči je bil edini ukrep, ki so ga župani označili kot učinkovitega – dokler ga ni ustavno sodišče začasno zadržalo.
Prekvalifikacija manjših tatvin in poškodovanj v prekrške je zmanjšala število kazenskih ovadb, a župani opozarjajo, da število dejanskih dogodkov ni nižje – le drugače so opredeljena.
Dejansko stanje je torej različno ocenjeno. Župani in CSD govorijo o stagnaciji in vrnitvi v prejšnje stanje po ustavitvi ključnega ukrepa. Predstavniki Romov govorijo o izboljšanju, ki naj bi bilo deloma posledica večje zadržanosti zaradi nestrpnosti, ne nujno sistemskih sprememb.
Obe strani pa se strinjata, da v osnovne vzroke (zaposlovanje, redno šolanje otrok) Šutarjev zakon ni posegel in težav ni rešil.
M. D.
