“V prejšnjem mandatu je bila naša davčna reforma zaustavljena na polovici. Zaradi tega je vsak, ki je imel povprečno plačo, izgubil 2.500 evrov. Ta znesek je bil neposredno vzet ljudem iz žepa, slovensko gospodarstvo pa ni pridobilo dela konkurenčne prednosti.”
To je del odgovora predsednika vlade Janeza Janše na današnje vprašanje poslanke Ive Dimic iz NSi.
Dimičeva je uvodoma poudarila, da razvojni zakon prinaša nujne ukrepe za razvoj naše države, spodbuja malo podjetništvo, omogoča nižjo ceno osnovnih živil ter nižjo ceno elektrike, drv in plina. Daje upokojencem, ki jih je z novim prispevkom obdavčila Golobova vlada, razbremenjuje obdavčitev najemnin za mlade in mlade družine, upokojencem omogoča, da delajo še naprej in prejemajo zasluženo pokojnino, zdravnikom omogoča, da delajo in s tem pomagajo krajšati čakalne vrste.
Zakon z uvedbo razvojne kapice našemu gospodarstvu omogoča, da na mednarodnem trgu dela lažje pritegne najbolj kvalificirane kadre, ki jih Slovenija danes obdavčuje največ v celotni skupini OECD. Pri tem ne gre toliko za dohodkovni ukrep, ampak predvsem za razvojni ukrep, ki bo dolgoročno povečal produktivnost gospodarstva in bruto plače vseh. Spomnila je, da so v času prejšnje desnosredinske vlade med letoma 2020 in 2022, uspeli sprejeti dohodninsko reformo za razbremenitev plač. “Naša takratna reforma je s povišanjem splošne dohodninske olajšave povečala neto plače vsem zaposlenim, tudi tako imenovanemu srednjemu razredu. Koalicija Roberta Goloba je našo reformo razveljavila ter ljudi ponovno davčno obremenila. Da je bila naša takratna pot prava, izhaja tudi iz nove koalicijske pogodbe, ki predvideva razbremenitev dela in dvig splošne davčne oziroma dohodninske olajšave. Torej gre za ukrep, ki prinaša davčno razbremenitev in povišanje neto plač vseh, res vseh zaposlenih, vključno s srednjim razredom,” je dejala.
Nato je predsednika vlade vprašala, ali vlada že načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave oziroma podobne ukrepe? Na tem področju z namenom, povišanja neto plač vsem zaposlenim v smeri, kot je to uspelo že prejšnji desnosredinski vladi. Mislim, da je to nujno, je dodala.
Premier Janez Janša je odgovoril, da je dvig splošne dohodninske olajšave nujen naslednji korak po uveljavitvi razvojnega zakona, saj oba ukrepa razbremenjujeta delo in krepita konkurenčnost Slovenije. Izrazil je upanje, da bodo spremembe trajne in jih naslednja vlada ne bo razveljavila. Pozdravil je zakon opozicije v podobni smeri in ocenil, da ga je mogoče dopolniti ter sprejeti skupaj kot pozitiven signal gospodarstvu in tujim vlagateljem.
Prejšnjo davčno reformo je označil kot ustavljeno na pol poti, zaradi česar je oseba s povprečno plačo izgubila okoli 2.500 evrov. Referendumsko kampanjo proti razvojnemu zakonu je označil za demagogijo. Zakon ni “za bogate”, ampak omogoča, da postanejo uspešnejši tudi drugi. Nizko plačano delo je konkurenčno, medtem ko so srednje in višje plače preobremenjene, kar vodi v odliv kadrov (zdravniki, IT-jevci itd.). Razvojna kapica naj bi omogočila višje plače in blaginjo za vse.
Poslanka Iva Dimic je nadalje opozorila, da blokada zakona škoduje vsem, zlasti družinam pred zimo zaradi višjih položnic za energijo, ter da visoko izobraženi pari z otroki težko shajajo.
Janša je potrdil možnost dopolnitve vložnega zakona po predlogih strateškega sveta in izračunih. Posebej je izpostavil cene energentov: razvojni zakon omogoča za devet mesecev znižanje davka na energente (približno 10-odstotni vpliv na ceno), a je zaradi referenduma ta manevrski prostor blokiran, kar pomeni zamudo in nepotrebne višje stroške za ljudi.
Celoten odgovor na poslansko vprašanje o razvojnem zakonu in davčni reformi je dostopen na povezavi: Predsednik vlade Janez Janša o razvojnem zakonu – YouTube
M. D.
