Prihodnjo nedeljo, 11. oktobra, bomo na referendumu odločali tudi o vprašanju, ali se strinjamo, da je pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe pogojena z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.
Referendumsko vprašanje bo:
“Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?”
Odgovorili bomo lahko DA ali NE.
Tudi to referendumsko vprašanje dviguje prah med skrajnimi nevladniki in opozicijo. Ne strinjajo se s spremembami, nekateri snemajo filmčke in si izmišljujejo vse mogoče.
Dejstva so naslednja
V Sloveniji imamo okoli 44.000 registriranih brezposelnih. Med njimi je približno 17.900 prejemnikov denarne socialne pomoči, več kot 10.800 pa jih je dolgotrajno brezposelnih. Približno dve tretjini brezposelnih prejemnikov socialne pomoči ima poklicno izobrazbo ali manj. Hkrati se Slovenija sooča z izrazitim pomanjkanjem delovne sile. Kader se potrebuje v dolgotrajni oskrbi, proizvodnji, trgovini, gostinstvu, logistiki, gradbeništvu in številnih drugih dejavnostih, pomanjkanje se vse bolj rešuje tudi z zaposlovanjem tujcev. “To je paradoks, o katerem moramo govoriti odkrito,” je te dni spomnila tudi evropska poslanka in dobra poznavalka razmer Romana Tom.
Dodala je, da vseh dolgotrajno brezposelnih sicer ne smemo metati v isti koš. Nekateri imajo zdravstvene omejitve ali invalidnost, drugi se soočajo z družinskimi, socialnimi ali osebnimi težavami, ki navzven niso vidne, tretji potrebujejo dodatno usposabljanje ali prekvalifikacijo. “Zagotovo pa obstajajo tudi ljudje, ki so se naučili sistem izkoriščati in jim delo preprosto ne diši. Prav zato mora biti sistem sposoben razlikovati med tistim, ki ne more, in tistim, ki noče,” je dodala.
Kako je to urejeno drugod
- Avstrija od delovno sposobnega prejemnika socialne pomoči zahteva pripravljenost za delo, neupravičena zavrnitev primernega dela pa lahko pomeni izgubo pomoči.
- Nemčija je pravila še zaostrila: neupravičena zavrnitev primernega dela pomeni 30-odstotno zmanjšanje osnovnega prejemka, v določenih primerih namerne zavrnitve konkretnega dela pa tudi njegov začasen popoln odvzem.
- Italija od delovno sposobnih prejemnikov zahteva sodelovanje pri aktivaciji, usposabljanju in prekvalifikaciji ter sprejetje ustrezne ponudbe zaposlitve, neupravičena zavrnitev pa pomeni izgubo prejemka.
- Danska pri nekaterih skupinah zahteva aktivnost oziroma delo tudi do 37 ur tedensko.
“To niso države brez socialne države. Ravno nasprotno. To so evropske socialne države, ki razumejo, da pravica do pomoči in odgovornost posameznika nista v nasprotju. Socialna država ni šibkejša, če od posameznika pričakuje aktivnost. Nasprotno – s tem postaja bolj vzdržna in bolj pravična do vseh, ki v sistem prispevajo,” je zapisala evropska poslanka in dodala:
“Da bi ta ideja zaživela tudi v Sloveniji, pa bodo morale svoj del naloge opraviti tudi državne institucije.
- Od Zavoda za zaposlovanje pričakujemo manj birokracije in nekoristnih predavanj ter več konkretnega individualnega dela z ljudmi, dela na terenu, sodelovanja z delodajalci, prekvalifikacij in učinkovitega nadzora. Če od posameznika pričakujemo aktivnost, mora država hkrati zagotoviti, da bodo poti do zaposlitve, usposabljanja in vključevanja v družbo dejansko obstajale.
- Tudi sindikati se bodo morali prilagoditi novi realnosti na trgu dela. Časi so se spremenili. Včasih so ljudje iskali delo, danes delo išče ljudi. Spremenili so se poklici, potrebe delodajalcev in načini dela. Tem spremembam se morajo prilagajati tudi sindikati, če želijo učinkovito zastopati interese zaposlenih in ljudi, ki delo šele iščejo.
Zaključila pa je: “Socialna pomoč mora ostati varnostna mreža za tiste, ki jo resnično potrebujejo. V nobenem primeru pa ne sme postati način življenja za delovno sposobnega človeka, ki bi lahko prispeval družbi, pa tega brez upravičenega razloga ne želi. Od države pričakujemo solidarnost, od posameznika pa odgovornost. Samo tako lahko ohranimo socialno državo, ki bo pravična, vzdržna in vredna zaupanja.
Zato bom na referendumsko vprašanje odgovorila: DA.”
M. D.
