Državni zbor danes potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe ter ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal.
Golobova vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem.
“Slovenija je bila marca pri izplačanih kohezijskih sredstvih na 25. mestu med 27 članicami Evropske unije. Za Slovenijo, ki ima velike razvojne potrebe, je to nesprejemljivo. Zaradi slabega načrtovanja in izvajanja prejšnje vlade je obstajala tudi realna nevarnost, da del sredstev evropske kohezijske politike izgubimo. Po prevzemu vlade smo pospešili aktivnosti, zato ministrstvo redno izdaja odločbe o odobritvah,” je poudaril predsednik vlade. (Posnetek: X)
“Sprejeli so zakon o zimskem regresu za vsa leta naprej, sredstva zanj pa niso zagotovili. Pred volitvami so delili nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovali politične zasluge, finančno kritje zanje pa danes iščemo v tem rebalansu,” je povedal Janez Janša.
Resnost javnofinančnega položaja dodatno potrjuje tudi sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Dodal je, da se je potreba po popravljanju “slabega načrtovanja ali česa drugega” ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. “Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev,” je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu.“
V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili,” je bil kritičen.
Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. “Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec,” je dejal.
V rebalansu letošnjega proračuna so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada izpostavlja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom je prišlo tudi do reorganizacije nekaterih ministrstev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kar je skladno s fiskalnimi pravili.
M. D.
