“Državni zbor Republike Slovenije je na seji, ki je bila 11.05.2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Že v fazi njegovega sprejemanja, sploh pa po njegovem sprejemu so se pojavila nasprotovanja temu zakonu, pod pretvezo, da gre za darila bogatim.
Poleg tega kritiki trdijo, da sprejem navedenega zakona pomeni eno milijardo manj v proračunu, kar nikakor ne drži. Ta znesek, to je moja ocena, lahko znaša med 200 do 300 milijonov evrov, kar pa je približno toliko, kolikor je proračun izgubil s prenosom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, pa se zaradi tega nihče od sedanjih kritikov ni razburjal in se še zmeraj ne razburja. Če pa k temu dodamo še zvišanje plač v javnem sektorju, za katere še danes ne vemo ali gre za 1,3 milijarde, ali za dve milijardi ali tri milijarde minusa v proračunu.
Zakon sem prebral, v tekstu zakona ne najdem darila bogatim, saj gre za ureditev oziroma ureditve, katere bi že morali imeti, ne pa da se uvajajo šele sedaj. V nadaljevanju bom podal moje razmišljanje o tem zakonu in iz tega mojega razmišljanja bo razvidno zakaj bom na referendumu glasoval »ZA« uveljavitev tega zakona. Nekateri mi bodo očitali, da imam osebni interes in da je ta zakon za mene ugoden. Recimo, da to drži v tistem delu, ko je v zakonu določeno, da če se upokojiš in nadaljuješ z delom, da ti potem pripada polna pokojnina, ne pa le 40 % oziroma 20 %. Toda, če izhajam iz ureditev v preostalih 26 državah EU, o čemer je več govora v nadaljevanju, potem se lahko vprašamo zakaj je Slovenija edina država, kjer ni možno delati in prejemati polno pokojnino. Menim, da bi lahko govorili tudi o kršenju ustavne pravice do enakosti, saj tisti, ki se upokojijo in ne delajo še naprej, prejmejo polno pokojnino, tisti, ki se odločijo, da bodo delali še naprej ter na ta način še dodatno vplačevali v državni proračun, pa se jim vzame pridobljena pravica, to je 60 % oziroma 80 % pokojnine.
Zasledil sem pozive Sindikata za šolstvo in drugih sindikatov javnega sektorja k podpori referendumu o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prav tako sem zasledil odgovore zagovornikov zakona, na navedbe sindikata, ki so zapisali, da so sindikalni pozivi utemeljeni z neresnicami, ne pa z dejstvi, ki izhajajo iz rešitev v zakonu.
Dejstvo je, da interventni zakon NE posega v plače v javnem sektorju in NE vsebuje nobene določbe, ki bi zniževala plače v javnem sektorju ali ustavljala napredovanja. Zakon prav tako NE vsebuje zamrznitve izvajanja plačne reforme v javnem sektorju.
Po informacijah, katere sem pridobil, se je vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj, kot prvopodpisani pod zakon, 17. aprila 2026 udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta. Socialnim partnerjem je želel predstaviti zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter se z njimi pogovoriti o predlaganih rešitvah, vendar so predstavniki sindikatov s postopkovnim zapletom obravnavo predloga zakona na ESS preprečili, saj niso želeli potrditi niti predlaganega dnevnega reda.
Prav tako menim, da so neutemeljne kritike glede načina sprejemanja zakona v obliki »omnibus«, saj je Ustavno sodišče v primeru Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je leta 2022 pripravil Inštitut 8. marec, že presodilo, da izbira načina noveliranja ni predmet ustavnega urejanja in spada v polje proste presoje zakonodajalca. Zakaj danes odgovorni menijo drugače ne vem in ne razumem.
Toda pojdimo po vrsti.”
Tako je na svojem blogu zapisal mag. Ivan Simič in v nadaljevanju natančno razčlenil vse podrobnosti sprememb.
Nadaljevanje lahko preberete na povezavi: “ZA” interventni zakon
M. D.
