Spletna peticija, s katero (domnevno) 78-letni Miha Brejc zbira podpise za odstop predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića, naj bi v dobrih dveh dneh zbrala več deset tisoč podpisov. A za vsemi številkami se skriva precej manj, kot se zdi na prvi pogled.
Kaj točno zahteva peticija?
Pobudnik ali (bolje) pobudniki zahtevajo takojšnji odstop Stevanovića s funkcije predsednika državnega zbora. Glavni očitek je glasovanje Stevanovića in Resni.ce v državnem zboru pri dnevnem redu izrednih sej za ustanovitev preiskovalnih komisij, kot jih je predlagala zdajšnja opozicija. Pri tem dodajmo, da za dnevni red niso glasovali niti vsi člani opozicije, med drugim tudi Robert Golob, Alenka Bratušek, Borut Sajovic (Svoboda), Tini Brecelj (Levica) pa je Luka Mesec nakazal, naj ne glasuje, o čemer pričajo posnetki.
Stevanović odgovarja, da deluje skladno z zakonom, da je seje sklical v skladu s poslovnikom in da odločitev o dnevnem redu ni njegova odgovornost. Kako glasuje kot prvi med poslanci pa je tudi jasno. Tega mu nihče ne more zapovedati. Stevanović državni zbor sicer vodi strokovno, zelo dobro in bistveno drugače kot prejšnja predsednica. A vrnimo se k peticiji.
Analitiki opozarjajo, da je tarča vsega tega vlada Janeza Janše in Janša kot predsednik vlade osebno. Zdajšnja opozicija, nekdanja vlada, pa se želi vrniti na oblast, pri čemer ne izbirajo sredstev.
Kako verodostojni so podpisi?
Zelo malo. Za oddajo zadostuje le ime, priimek in e-poštni naslov. Ni preverjanja identitete, ni potrditve e-pošte, ni CAPTCHA (varnostni mehanizem na spletnih straneh, ki preverja, ali obrazec izpolnjuje pravi človek ali pa bot). Seznam podpisnikov ni javen. To pomeni, da je tehnično mogoče vnašati fiktivna imena, podvajanja ali bote. Med drugim tudi Miki Miška, kar je na X opozoril eden od podpisnikov. Drugi poročajo, da so se podpisali večkrat.
Vse to pomeni, da ti podpisi formalno nimajo nobene teže. Za razrešitev predsednika DZ je potrebnih 46 glasov poslancev. Peticija pa je zgolj orodje političnega boja in medijske pozornosti.
Ključno: časovno sovpadanje, ki ga ni mogoče spregledati
Najbolj zgovoren je natančen časovni sovpad. Brejc je peticijo zagnal ravno 17./18. avgusta 2026 – na dan, ko so mediji, tudi v tujini, razkrili povezave med:
- dolgoletno prijateljico predsednice Nataše Pirc Musar, Viktorijo Krivolucko (Krivolutskaya), in
- Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom Miha Brejca v Varnostno-informativni službi (predhodnici Sove). Jeglič je v 90. letih odšel v Rusijo in je bil dolga leta nedosegljiv slovenskemu pravosodju.
V trenutku, ko se pozornost usmerja na morebitne problematične povezave, povezane s predsednico republike, se je tako pojavila domnevno velika, za nekatere medijsko privlačna kampanja proti predsedniku državnega zbora.
Kdo stoji za akcijo?
Domeno stevogohome.si so registrirali že 22. julija 2026 – mesec pred začetkom. Kampanjo so takoj podprle opozicijske stranke Gibanje Svoboda, Levica in SD. Sledila je podpora posameznih levičarskih nevladnikov. Gre torej za vnaprej pripravljeno politično akcijo, ne za spontano državljansko pobudo.
Neverificirani podpisi in natančno časovno sovpadanje z razkritji v povezavi z Natašo Pirc Musar pa postavljajo vprašanje, ali je pravi cilj le Stevanović – ali pa tudi preusmerjanje pozornosti. Sovpadanje je namreč preveč očitno, da bi ga lahko prezrli.
M. D.
