Razmere v kmetijstvu so izjemno zaostrene, je danes poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek. Pri žitih pričakuje do 50-odstoten izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, odkosov na nekaterih travnikih sploh ni, škoda je v trajnih nasadih. Težave so v ribogojnicah, v gozdovih bi zaradi podlubnikov lahko prišlo do katastrofe.
Dr. Jože Podgoršek je na današnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) povedal, je ob vročini in suši izpad pridelka pri žitih med 30- in 50-odstoten.
Nekateri pridelovalci koruze so že začeli spravilo, da bi rešili, kar se rešiti da. Količina pridelka bo ponekod manjša tudi za 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh, na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni. Drugod bo padec glede na običajno pridelavo verjetno blizu 50-odstoten.
Že prvi sušni val v spomladanskem obdobju je bistveno zmanjšal odkose krme, na nekaterih travnikih jih sploh ni. Travne površine so praktično povsem suhe, in sicer tudi na območjih, kjer tega običajno nismo vajeni, denimo na gorskih hribovskih območjih.
Pri trajnih nasadih ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov, to velja tudi za vinsko trto in jagode, kar zagotovo pomeni nižji pridelek in slabšo kakovost.
Pri nekaterih sadnih vrstah že opažajo odpadanje listja, denimo pri hruškah, še posebej tam, kjer so tla bolj prodnata in kjer ni namakanja.
S težavami se soočajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer sta težavi tako količina kot temperatura vode. Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja.
Predsednik KGZS je opozoril tudi na škodo v gozdovih. Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov. “Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila, torej zasmolila obode. Tu je po izkušnjah preteklih let kar veliko tveganje,” je izpostavil.
Priporočila
Eno ključnih priporočil KGZS v aktualnih razmerah je, naj kmetovalci upoštevajo navodila javne službe kmetijskega svetovanja. Tam, kjer je mogoče namakanje, naj namakajo, glede na to, da vode zmanjkuje, pa bo treba razmišljati o racionalni rabi vode, učinkovitem namakanju.
V KGZS pričakujejo tudi ukrepe za zadrževanje vode, kadar jo je dovolj, da se jo lahko nato uporabi v tako sušnih obdobjih, kakršno je aktualno. Potrebni bodo tudi dolgoročni sistemski ukrepi. Povečati bo treba organsko snov v tleh, da se bo zadržalo čim večjo količino vlage, vode in tudi hranil v tleh. Dr. Podgoršek se je zavzel tudi za kolobarjenje in okopavanje, denimo pri koruzi.
Lastnikom gozdov v zbornici svetujejo, naj spremljajo svoje gozdove in pravočasno začnejo odstranjevati napadena drevesa, “da čim bolj zajezimo morebitno širjenje podlubnikov in lahko rečemo kar katastrofo na področju gozdarstva”.
Potrošnike pa je predsednik KGZS pozval, naj dajo, ko se odločajo za nakup pri kmetih ali pri trgovski verigi, prednost slovenskemu kmetu, “da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in ne nazadnje nadaljevali s kmetijstvom”.
M. D.
