Andrej Brečko iz občine Šentjernej, ki si ga pred časom napadli Romi in ga močno poškodovali, je na družbenem omrežju objavil posnetek Romov s polnimi vozički dobrot, ki so bile več kot očitno namenjene za piknik. Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da nekdo prejema socialno podporo, ob tem pa v trgovinah nabavlja polne vozičke hrane in pijače za piknike in zabave. Njegov zanimiv zapis objavljamo v celoti.
»Bolj kot je družba ‘napredna’ ali razvita, kot radi ljudje opisujejo našo civilizacijo, večja je zmeda, kaj so odgovornosti, kaj so pravice, kaj je čigava dolžnost, kaj mu pripada in ali mora vsak sam najprej maksimalno poskrbeti zase in za svojo družino.
To, da vsakemu kar vse pripada, da ima pravico, brez da ima najprej dolžnost in odgovornost, da na prvem mestu poskrbi sam zase, je popoln absurd in čisto skregano z vsemi naravnimi zakonitostmi. Narava je kruta, ampak tudi zelo odgovorna, urejena, vse je nekako v ravnovesju, dokler človek ne poseže z idejo, da je bolj pameten kot Narava.
Nekaj desetletij nazaj je bilo delo za vsakogar, ki je bil dela sposoben, in tako je prav. Ko človek prispeva, je deloven in ustvarjalen, ima tudi povratno potrditev samovrednosti in pripadnosti. Človek je ustvarjalno bitje in če ni, postane destruktiven, išče razne umetne načine, kako bi zapolnil to praznino in čas, ki ga ima.
In ko gledam v okolici nas, so cele skupnosti določenih ljudi, še kako delovno sposobnih, kjer je kar navada, da je doživljenjska socialna pomoč samoumevna, da imajo kar vse pravice, dolžnosti do sebe, otrok in družbe pa ravno ne.
Izkoriščajo socialno in pravno državo maksimalno in poleg tega še povzročajo škodo, kršijo javni red in mir, se zabavajo cele dneve in noči ter motijo počitek in mir ljudi, ki hodijo v službo in prispevajo v državno blagajno, iz katere potem dobijo socialno pomoč.
Tistim, ki delajo zanje, da lahko živijo neodgovorno življenje, delajo probleme in država to dopušča oziroma tolerira, pač rečejo: »Ja, imajo pravice, takšna je zakonodaja ali ustava.«
Greš v trgovino pa vidiš, kako socialni prejemniki nalagajo v kombi polne vozičke oglja za žar, dvajset paketov mesa za žar, dvajset štruc kruha, pet platojev energijskih napitkov, pet platojev piva itn.
V trgovini spet nekaj podobnih primerov, polnih vozičkov priprav za piknik, medtem ko drugi delajo zanje, oni uživajo.
Ob desetih zjutraj, ko se zbudijo, gredo v trgovino, 150 ali 300 evrov za piknik ob Krki, dan za dnem ni problema, država časti.
Potem pa nevladne organizacije, kako so ubogi, imajo neurejene bivalne razmere … Saj kdo jih pa ne bi imel, če bi živel takšen način življenja.
Najprej poskrbiš za to, da imaš urejene bivalne in življenjske razmere, šele nato vse ostalo.
Še najbolj žalostno je pa potem to, da nekdo, ki je delal štirideset let, ima mizerno penzijo, ali pa nekdo, ki res ni delovno sposoben, pa ni upravičen do socialne pomoči.
Absolutno sem za to, da se pomaga tistim, ki potrebujejo pomoč. Vsi ostali pa delat v službe, na kmetije, v vrtnarije, kosit travo, pridelovat hrano, pomagat nepokretnim, opravljat razna javna dela in ostalo.
Tisti, ki dela, nima časa za oslarije. Če mora zjutraj na delo, tudi ne bo kršil javnega reda in miru.
Ne glede na to, ali si socialni prejemnik ali kdorkoli drug, si tudi denarno in materialno odgovoren za vse prekrške in kazniva dejanja in tu ni pardona,« je še zapisal Brečko.
A. V.
