Ministrstvo za kmetijstvo trenutno sofinancira zavarovalne premije za posevke, nasade in plodove v višini do 70 odstotkov, kar predstavlja najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja po evropskih pravilih. Tudi v prihodnje ostaja zavezano spodbujanju zavarovanja kmetijske proizvodnje in vlaganju v preventivne ukrepe, ki krepijo odpornost slovenskega kmetijstva.
S sofinanciranjem kmetijskih zavarovanj želijo spodbuditi več kmetov k pravočasnemu zavarovanju pridelave. Po oceni je nezavarovanih približno 2/3 (dve tretjini) kmetijskih zemljišč.
Prvi odzivi kažejo, da višje sofinanciranje pomembno prispeva k ohranitvi obstoječih zavarovanj in spodbudi za sklepanje novih, zlasti pri pridelovalcih, ki so bili doslej zaradi stroškov pri odločitvi za zavarovanje bolj zadržani.
Trend zavarovanj se sicer povečuj, najizrazitejši je v regijah, kjer so kmetje v zadnjih letih večkrat utrpeli škodo zaradi pozebe, toče, suše ali močnih padavin. Pri poljščinah, kot so pšenica, koruza in oljna repica, zavarovani obseg že presega 80.000 hektarjev, posebej pa narašča zanimanje za zavarovanje pred točo. V sadjarstvu in vinogradništvu je veliko zanimanje za zavarovanje pred spomladansko pozebo, saj so bile posledice teh dogodkov v zadnjih letih izjemno hude.
Največji delež zavarovanih površin še naprej beležijo intenzivne kmetijske panoge: hmelj je bil v letih 2024 in 2025 zavarovan skoraj 90-odstotno, sledijo žita s 34 odstotki, intenzivni sadovnjaki z okoli 22 odstotki in vinogradi z 21 odstotki zavarovanih površin.
Kljub temu ostaja zavarovanost nekaterih panog prenizka. Poseben izziv predstavlja travinje, kjer je zavarovanih manj kot pet odstotkov površin, čeprav travniki predstavljajo več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razlogi so predvsem nižja vrednost pridelka na hektar in finančne omejitve manjših kmetijskih gospodarstev.
Sredstva za izvajanje sofinanciranja zavarovalnih premij se zagotavljajo v državnem proračunu.
Pomembno je poudariti, da imajo zavarovana kmetijska gospodarstva prednost pri obravnavi posledic naravnih nesreč. Če je škoda nastala zaradi tveganja, ki ga je mogoče zavarovati, se državna pomoč nezavarovanim kmetijam zmanjša za 50 odstotkov. Zavarovana gospodarstva tega zmanjšanja nimajo, poleg tega pa že prejmejo 70‑odstotno subvencijo za zavarovalno premijo.
V prihodnje ostaja cilj ministrstva ohranitev sofinanciranja premij in krepitev naložb v preventivne ukrepe, kot so protitočne mreže, oroševalni sistemi proti pozebi in namakanje. Na ravni EU pa se vse bolj uveljavlja pristop sistemskega obvladovanja tveganj, ki združuje preventivo, zavarovanja in krizne mehanizme.
Kako uveljaviti sofinanciranje?
Kmetje uveljavljajo sofinanciranje zavarovalne premije neposredno ob sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici, kar pomeni, da jim ni treba sami vlagati vlog na ministrstvo. Celoten postopek poteka avtomatizirano prek zavarovalnic, ki delujejo kot posredniki med kmetom in držav Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe se znesek plačila zavarovalne premije zniža za sofinancirani del. Zavarovalnica na podlagi pooblastila, ki ga kmet predloži ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, v njegovem imenu vloži zahtevek za povračilo sofinanciranega dela premije.
Vir: GOV.SI
M. D.
