Kmetijske organizacije pozivajo Vlado Republike Slovenije k takojšnjemu ukrepanju zaradi ponovne rasti cen energentov, ki močno povečujejo stroške pridelave hrane in dodatno slabšajo položaj slovenskih kmetij.
Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZS) je vladi že marca predlagala ukrepe za finančno pomoč kmetijskim gospodarstvom zaradi visokih cen kmečke nafte. Predlagani ukrepi do danes niso bili sprejeti, medtem pa so se cene goriv ponovno občutno zvišale.
Kmetijske organizacije (KGZS, Združenje slovenske kmečke iniciative, Čebelarska zveza Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine) pri tem opozarjajo, da so se cene energentov med 25. januarjem in 21. julijem 2026 izrazito povečale. Največjo rast je zabeležilo kurilno olje oziroma kmečka nafta, katere cena se je zvišala za kar 45 odstotkov. To pomeni velik dodatni strošek za kmetijska gospodarstva, saj je gorivo eden ključnih vhodnih stroškov pri pridelavi hrane.
Podražitve prihajajo v času največje porabe goriva. Zaključuje se žetev žit, poteka setev ozelenitev, ki so pomemben ukrep za varovanje tal, pred vrati pa so spravilo koruze, krompirja, sadja in grozdja ter jesenska setev žit in drugih prezimnih posevkov. Pri številnih opravilih kmetijska mehanizacija dnevno porabi tudi celoten rezervoar goriva, letna poraba pa pri številnih kmetijah znaša več tisoč litrov.
Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek: “V tem trenutku smo priča najvišji ceni kmečke nafte v letošnjem letu. Ker se podražitve dogajajo v času največjih sezonskih opravil na kmetijah, smo na Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za finance naslovili poziv k pripravi ukrepov za obvladovanje naraščajočih stroškov kmetijskih gospodarstev.”
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf opozarja, da visoke cene goriva močno prizadenejo tudi čebelarje. Ravno v tem obdobju je vrhunec čebelarske sezone, ko je zaradi izkoriščanja različnih paš in zagotavljanja dobre oskrbe čebeljih družin potrebnih največ prevozov ter obiskov čebelnjakov. Selitev panjev na različne pašne lokacije je eden ključnih pogojev za uspešno čebelarjenje, zato vsak dvig cen goriva neposredno povečuje stroške pridelave slovenskega medu.
“V pašni sezoni imajo čebelarji največ prevozov. Čebele selimo na različne pašne lokacije, nato pa jih je treba redno oskrbovati in spremljati njihovo stanje. Večino teh poti opravimo z osebnimi avtomobili, zato pri njih ne moremo koristiti kmečke nafte,” je povedal Marko Alauf.
Položaj dodatno zaostruje dejstvo, da se kmetje letos že soočajo s posledicami pozebe, neurij, toče in drugih vremenskih ekstremov, ki so marsikje zmanjšali pridelek in prihodke. Hkrati ostajajo odkupne cene številnih kmetijskih pridelkov nizke, zato številne kmetije vse težje pokrivajo stroške pridelave.
Kmetijske organizacije še opozarjajo, da številne države Evropske unije svojim kmetom že pomagajo z neposrednimi finančnimi pomočmi, vračili dela stroškov goriva, nižjimi trošarinami ali drugimi davčnimi razbremenitvami. Nekatere države si prizadevajo tudi za sistemske evropske rešitve, ki bi ublažile vpliv visokih cen energentov na konkurenčnost kmetijstva. Poleg tega države z različnimi mehanizmi zagotavljajo nemoteno oskrbo s kmečko nafto, saj bi morebitne motnje lahko resno ogrozile izvedbo najpomembnejših sezonskih opravil.
Dodajajo: Pridelava hrane je strateškega pomena za državo Slovenijo, zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic visokih cen goriv na poslovanje kmetijskih gospodarstev. Le s pravočasnim ukrepanjem bo mogoče ohraniti konkurenčnost slovenskega kmetijstva, zagotoviti stabilno pridelavo hrane ter okrepiti prehransko varnost države.
M. D.
