Na kmetijskem ministrstvu po besedah ministra Janeza Ciglerja Kralja opravljajo temeljito analizo stanja svojega proračuna. “Naredili bomo tudi forenzični pregled poslovanja prejšnjega vodstva,” je napovedal. Ob tem krepijo aktivnosti na evropski ravni in dialog z deležniki ter si prizadevajo za hitrejšo pomoč kmetom po ujmah.
“Stanje na ministrstvu ni rožnato,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister Janez Cigler Kralj. Do zdaj je novi minister identificiral skoraj 98 milijonov evrov manka, od tega 9,4 milijona trenutne luknje v letošnjem proračunu in 88,5 milijona evrov podcenjenosti v strateškem načrtu SKP.
- Na področju prilagajanja podnebnim spremembam za zagotovitev dodatnih sredstev za izplačila sofinanciranih zavarovalnih premij manjka 9 milijonov evrov.
- Na postavki za sektor vinogradništva je namesto pol milijona evrov na voljo 62.000 evrov, manjka torej okoli 438 tisoč evrov.
Minister je dodal, da so bila za letos predvidena sredstva za vinogradništvo po prvih ugotovitvah porabljena januarja za ukrep iz leta 2025 in da “obstajajo indici, da se je to zgodilo mimo zakona”.
Zato na ministrstvu z zunanjimi sodelavci izvajajo forenzični pregled. “Ugotavljali bomo, ali se je ravnalo v nasprotju z zakoni in drugimi pravnimi akti,” je dejal. Nato se bodo odločili, kako ukrepati. “Za sredstva, ki so bila porabljena ali prerazporejena nesmotrno ali nezakonito, bomo zahtevali odgovornost,” je dodal. Ob tem je napovedal, da bo kot kmetijski minister naredil vse za zaščito tega sektorja.
Cigler Kralj (NSi) je povedal, da primopredajni zapisnik po prevzemu vodenja resorja od prejšnje ministrice Mateje Čalušić (Svoboda) ni bil podpisan, saj so bili navedeni podatki zelo pomanjkljivi. “V dobrem mesecu smo uspeli pridobiti manjkajoče podatke,” je povedal in dodal, da se je Čalušić na vabilo k podpisu opravičila.
Ministrstvo si po njegovih navedbah zelo prizadeva za vzpostavitev dialoga z odločevalci in sodelujočimi. “V zadnjih štirih letih kmetijske organizacije, združenja, fakultete in strokovne ustanove niso bile vključeni v oblikovanje odločitev,” je povedal. Ob tem najvišji predstavniki države niso zastopali na evropski ravni. “To je bila velika napaka in malomarnost v času ključnih neformalnih pogovorov za naslednji večletni finančni načrt,” je dejal. To se je sedaj po njegovih besedah spremenilo, saj se je nedavno med drugim v Bruslju srečal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Christophom Hansnom.
Ključen ukrep je tudi hitrejše odzivanje na ujme. Po njegovih besedah so že stekli postopki za čimhitrejšo pomoč za lansko sušo in pozebo. “Smo v zaključni fazi in pričakujemo, da bo iz tega naslova avgusta izplačanih okoli 12 milijonov evrov,” je povedal. Ob tem je zaposlenim dal navodilo, naj poiščejo načine, kako na splošno pospešiti izplačila po naravnih ujmah. “To, da traja eno leto, ker denimo statistični urad marca objavi cene pridelkov za prejšnje leto, je nevzdržno. Zato iščemo pravične in učinkovite rešitve za pospešitev izplačila povračil po škodi,” je povedal.
Slovenija računa tudi na podporo Evropske komisije pri obravnavi zahtevka za pomoč iz kmetijske rezerve. Ker je po oceni Ciglerja Kralja prejšnje vodstvo ministrstva slabo načrtovalo tudi sredstva v strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 in je bilo načrtovanih 88,5 milijona evrov premalo, bodo okrepili delo tudi na tem področju, je napovedal.
M. D.
