Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon je maja, ko je vlada Roberta Goloba opravljala zgolj tekoče posle, vložila kandidaturo za vplivni položaj posebne predstavnice EU za Sahel – po neuradnih informacijah skupaj s priporočilnim pismom, ki ji ga je podpisal Golob.
Sedanji zunanji minister Tone Kajzer je od visoke predstavnice EU Kaje Kallas zahteval pojasnila o transparentnosti in integriteti postopka. Slovenija Fajonove ne podpira, njena kandidatura pa je bila že umaknjena z dnevnega reda v Bruslju. Na ministrstvu tudi kategorično zanikajo, da bi Kajzer kakorkoli podprl Fajonovo.
Portal Siol.net pa danes poroča, da naj bi po neuradnih informacijah Tanja Fajon ob prijavi za položaj posebne predstavnice EU za Sahel zaprosila takrat še predsednika vlade Roberta Goloba za priporočilno pismo. To naj bi skupaj s prijavo maja posredovala v Bruselj. Po istih informacijah naj bi se s prijavo mudilo, zato vlada o podpori Fajonovi domnevno na seji ni odločala.
Neuradno naj bi bil med kandidati za položaj tudi nekdanji nizozemski minister za razvoj.
S portala so na Roberta Goloba naslovili vprašanje, ali je podpisal priporočilno pismo za kandidaturo Tanje Fajon ter ali je o podpori njeni kandidaturi odločala vlada. Odgovora še niso prejeli.
V teh dneh pa je tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) prejela prijavo zoper Fajonovo in preverja morebitne nepravilnosti.
Zaradi pomanjkanja slovenske podpore in odprtih vprašanj o postopku so možnosti, da bo Fajonova potrjena, trenutno zelo majhne. Brez slovenske podpore in z odprtimi vprašanji o integriteti postopka je njeno imenovanje trenutno močno ogroženo. Lahko ga zavrnejo, odložijo ali pa bo morala Kallasova poiskati drugega kandidata.
Strokovnjaki opozarjajo, da tako pomembno diplomatsko imenovanje nikakor ni tekoči posel, temveč odločitev, ki bi morala potekati povsem transparentno.
M. D.
