Novi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj (NSi) je pravilno preklical 3,5-milijonski javni razpis za kmetijske raziskave, ki ga je tik pred odhodom objavila prejšnja ekipa pod vodstvom Mateje Čalušić (Svoboda). Razpis je bil poln tem, ki so bile očitno same sebi namen – idealne za polnjenje denarnic izbranih “raziskovalcev”, a brez prave koristi za slovenske kmete in davkoplačevalce.
Med temami so izstopale:
- Opredelitev lokacij za pridelavo hrane v zavarovanih prostorih in iskanje mest za vodne zadrževalnike – zveni koristno, a bi končalo v debelih študijah brez dejanj.
- Avtomatsko zaznavanje dobrobiti živali (perutnina, prašiči, kunci) in krepitev duševnega zdravja kmetov – aktivistične niše, ki služijo bolj ideologiji kot produktivnosti.
- Prilagajanje podnebnim spremembam, analiza stroškov, novi instrumenti za ekološko kmetijstvo in pregled promocije pridelkov (2016–2026) – tipične podnebno-ekološke in birokratske teme, ki so v Sloveniji že predimenzionirane.
Te “raziskave” bi davkoplačevalci financirali, rezultati pa bi ostali v predalih ali služili novim projektom raziskovalcev. Prejšnja ministrica Čalušić je s takšnim razpisom pokazala, da ji je bila pomembnejša aktivistična agenda kot realne potrebe kmetijske stroke.
Zato je dobro, da je Cigler Kralj to ustavil in napovedal nov razpis, usmerjen k dejanskim problemom kmetov. Denar davkoplačevalcev namreč ne more iti v samopostrežne projekte posameznikov.
V mandatu Čalušićeve, zdajšnje poslanke Svobode, je ministrstvo pripravilo sporni razpis za raziskovalne projekte (vključno z omenjenim 3,5-milijonskim razpisom, ki ga je zdaj preklical Cigler Kralj). Kritiki ji očitajo, da je dajala prevelik poudarek aktivističnim, podnebnim in ekološkim temam na račun praktičnih potreb kmetov. Prav tako je podpirala kontroverzne EU sporazume (npr. Mercosur), ki so naleteli na odpor kmetijskih organizacij zaradi strahu pred povečanim uvozom in slabšanjem položaja slovenskih pridelovalcev.
Očitki na njeno delo v kmetijskih krogih so, da je premalo poslušala stroko in preveč sledila ideološkim usmeritvam Golobove vlade.
Afera z luksuznim čolnom Bavaria Vida 33 – brez odgovora
Še bolj zgovorna pa je afera z luksuznim čolnom Bavaria Vida 33. Podjetje Goistra d.o.o., v katerem je bil solastnik ministričin partner Andrej Krmec, je za projekt “Anima Istra” (promocija vina na morju) prejelo skoraj 196 tisoč evrov javnih sredstev. Od projekta je ostal predvsem ta desetmetrski čoln, ki naj bi po navedbah virov večinoma sameval v izolski marini, zasebno pa ga je uporabljala Čalušićeva s partnerjem za zasebne izlete. Na vprašanja o zasebni rabi javnega plovila odgovorov ni bilo.
Bližje financiranje aktivističnih študij in zasebnih užitkov
Čalušićeva je tako v kratkem mandatu (nadomestila je Ireno Šinko) pokazala, da ji je bližje financiranje aktivističnih študij in zasebnih užitkov kot reševanje resničnih problemov kmetijstva. Zato je za vse dobro, da je nova ekipa na ministrstvu pod vodstvom Janeza Cigler Kralja začela čistiti in usmerjati denar tja, kjer ga kmetje res potrebujejo – v prakso, ne v poročila in barke.
Del projektov, ki bi jih financirali s 3,5 milijona evrov. Na X je seznam objavil novinar in urednik Jože Biščak:
M. D.
