Danes, 6. junija 2026, je v Kočevskem rogu pri breznu pod Macesnovo gorico potekala obletna spominska slovesnost ob žrtvah povojnih revolucionarnih pobojev. Sveto mašo je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, v kulturnem delu pa je zbrane nagovoril prof. ddr. Klemen Jaklič, nekdanji ustavni sodnik. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša z delegacijo.
Slovesnost je letos prvič potekala pri pravem osrednjem morišču (pod Macesnovo gorico), kjer so izkopali okoli 3450 žrtev (večinoma Slovencev).
Jaklič je v svojem govoru poudaril, da povojni poboji niso bili naključni ali spontani, temveč organizirano in sistematično čiščenje drugače mislečih. Najprej so tarča postali najmočnejši – vodilni, intelektualci, duhovniki in vojaški poveljniki –, nato pa se je morija razširila na vse, ki so na kakršen koli način predstavljali oviro za popoln komunistični prevzem oblasti.
Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti. “Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine,” je dejal Jaklič.
Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal.
Janez Janša pa je izpostavil, da si žrtve zaslužijo dostojen pokop in da moramo obsoditi vse totalitarne zločine – ne le tiste iz ene strani.Kočevski rog ostaja eden najmočnejših simbolov slovenske povojne tragedije. Desettisoče pomorjenih brez sojenja, skrite jame in desetletja molka so rane, ki jih lahko zaceli le resnica in dostojanstvo do mrtvih.
Spominjati se moramo. Ne zaradi maščevanja, temveč zaradi opomina, da se taka zla nikoli več ne ponovijo.
Slovesnosti so se med drugim udeležili Janez Janša s soprogo Urško, Aleš Hojs, Alenka Jeraj, Jože Tanko, Vinko Levstek, Helena Jaklitsch (vsi SDS), Jernej Vrtovec, Iva Dimic, Vida Čadonič Špelič, Janez Žakelj, David Tomažin in Maša Brulj (vsi NSi) ter Matija Ogrin, predsednik Nove slovenske zaveze, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek in škofa Andrej Saje in Anton Jamnik ter večje število občanov in potomcev žrtev.
Vsi so pred brezno tudi položili venec. Predsednica države Nataša Pirc Musar ni našla časa za posvetitev spomina na umorjene.
Foto: SDS (X) in tednik Demokracija.
K. R.
