V demokratični družbi so volitve temelj legitimnosti oblasti. Državljani naj bi odločali na podlagi informacij o tem, kako kandidati in stranke upravljajo javna sredstva, spoštujejo pravila in delujejo v javnem interesu. Ko pa tik pred volitvami razkrijejo sistemske nepravilnosti, ki kažejo na globoko zakoreninjeno korupcijo, je to v interesu tako volivcev kot samih volitev.
Prav to se je zgodilo v Sloveniji pred parlamentarnimi volitvami. Posnetki, objavljeni na spletu, so razkrili pogovore, v katerih ljudje, tesno povezani z Gibanjem Svoboda in njenim politično-kapitalskim zaledjem, govorijo o “10 odstotkih” – klasični proviziji pri poslih, ki naj bi končala pri vplivnih akterjih. Te posnetke naj bi posnela izraelska zasebna družba (povezana z Black Cube), ki naj bi želela vlado Rooberta Goloba odvrniti od tožbe Slovenije proti Izraelu, kar je sprožilo burne debate o tujem vmešavanju. Ne glede na poreklo posnetkov pa njihova vsebina odpira temeljno vprašanje: ali lahko volivci sprejemajo svobodno in informirano odločitev, če jim je ključni del resnice o delovanju oblasti prikrit?
Svobodne volitve niso samo formalnost – tajno glasovanje in seštevanje glasov. So predvsem proces, v katerem volivci tehtajo argumente, programe in zlasti kredibilnost politikov. Če obstajajo dokazi o nezakonitem poslovanju, lobiranju in sistematičnem izčrpavanju javnih sredstev prek “desetinskih” dogovorov, potem njihovo razkritje ne ogroža svobode volitev, temveč jo ščiti. Skrivanje takšnih informacij bi bilo prava grožnja demokraciji.
Vsebina posnetkov ne izgubi teže zaradi tega, kdo jih je posnel. Če so pogovori pristni (in potrjeno je, da so) gre za resnično korupcijsko prakso, ki vpliva na milijarde evrov javnega denarja – od infrastrukture prek energetike do drugih sektorjev. Ignoriranje tega bi pomenilo, da volivci glasujejo v temi.
Korupcija “10 odstotkov” ni marginalna napaka posameznika. Je simptom sistema, v katerem se politična moč pretvarja v kapital in obratno. Ko se takšne prakse razkrijejo tik pred volitvami, to vpliva na odločitev volivcev, ker jim pokaže, da obljube o transparentnosti, zelenem prehodu ali socialni pravičnosti morda niso iskreni. Volivci imajo pravico vedeti, ali glasujejo za stranko, ki resnično zastopa javni interes, ali za mrežo, ki si ga prisvaja.
Zato ni jasno, kako bi lahko razkrivanje korupcije trenutno še vladajoče stranke in njenega podzemlja vplivalo na svobodo volitev, kar sicer trdijo skrajo levi razumniki, ki so včeraj vložili ustavno pritožbo na rezultate volitev. Zato je logično edino pričakovanje, da bi ustavno sodišče pritožbo zavrnilo. A glede na to, da si je Robert Golob poleg vseh ostalih podsistemov, kot sta policija in tožilstvo, v zadnjih štirih letih podredil tudi ustavno sodišče, presenečenja niso izključena.
Aleksander Vodeb
