Na Trgu republike v Ljubljani se je množica ljudi v soboto zvečer s prižigom sveč, molitvijo in nagovori spomnila žrtev komunističnega nasilja. Ob tem so pozvali k dostojnemu pokopu žrtev in spravi ter podprli zakon, s katerim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Kot je v nagovoru dejal Marcelo Brula, želijo s takšnimi dogodki izpostaviti tišino srca, ki nosi spomin. “To ni le spomin na zgodovino, to je spomin na ljudi. Na očete, matere, sinove in brate. Na tiste, ki niso imeli dostojnega pokopa. Na tiste, ki niso imeli zadnje besede. Na tiste, ki niso imeli pravice, da bi bili žalovani,” je povedal po poročanju spletnega portala Domovina.
Brula, med drugim znan kot režiser Škofjeloškega pasijona, je pozval k spravi ter izrazil upanje na medsebojno spoštovanje in ljubezen. Veseli ga, da se na ravni države “odpirajo poti, ki želijo žrtvam prikritih grobišč vrniti ime, dostojanstvo in mesto v skupnem spominu”.
K dostojnemu pokopu žrtev in spravi je pozvala tudi zgodovinarka Helena Jaklitsch. Trpljenje teh ljudi je bilo po njenih besedah preveliko, da bi lahko utonili v pozabo. Tudi zato upa, da bo slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja prihodnje leto potekala na predvečer uradnega praznika.
Podatki o številu umrlih bi morali po njenem mnenju pretresti vsakogar. “Za temi številkami so zgodbe ljudi, njihova hrepenenja, pa tudi talenti, ki bi jih še lahko darovali v dobro svojih bližnjih, svojih vasi in mest ter svojega naroda, ki so ga neizmerno ljubili, če jih ne bi revolucionarna oblast obsodila na krivično smrt,” je dejala po poročanju spletnega portala Družina.
Slovesnost so pripravili Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave in Civilno družbena pobuda Vseposvojitev.
V krščanskem forumu in kulturnem forumu stranke SDS so ob tem izrazili obžalovanje, da je vlada Roberta Goloba preklicala dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Vendar pa po njihovih besedah “nobena politična odločitev ne more izbrisati trpljenja in ne zanikati bolečin mater, očetov, otrok in svojcev, ki so izgubili svoje najbližje”.
Kot so zapisali v sobotnem sporočilu za javnost, narod, ki molči o zločinih v svoji lastni zgodovini, tvega, da se bodo krivice ponavljale. “Resnica ni grožnja demokraciji, ampak je edina pot do narodne sprave, do mirnega sobivanja različnih pogledov ter do skupnosti, ki bo iz različnosti rasla, ne pa jo razumela kot vir prepira in grožnjo naši individualni svobodi,” so navedli.
Upajo, da bo Slovenija 17. maj znova razglasila za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja ter da bo zagotovila takšna zakonska izhodišča, da bodo lahko vsi, ki še nimajo pravice do groba in spomina, čim prej dostojno pokopani.
“Šele s tem, ko bo dosledno spoštovala človeško dostojanstvo, bo Slovenija vstopila med velike narode Evrope in sveta. Veličina človeka, naroda in države se namreč ne meri po velikosti in moči, ampak po tem, koliko človečnosti premore,” so dodali.
Nekaj utrinkov z dogodka si je mogoče ogledati tukaj.
A. V.
