Ustavna določila glede zakonodajnih referendumov so jasna. Interventni zakon o razvoju Slovenije, ki v pomembnem delu ureja davke in druge javne dajatve, zato zelo verjetno ne izpolnjuje pogojev za dopusten referendum, je včeraj za POP TV povedal pravnik Rajko Pirnat. Bo pa končno presojo po njegovih besedah opravilo ustavno sodišče. Tudi dr. Ernest Petrič navaja, da referendum o interventnem zakonu zaradi davčnih vsebin ustavno ni dopusten.
V razpravi o morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu se v ospredje postavlja 90. člen ustave, ki izrecno določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke in druge javne dajatve. Po besedah Pirnata je ustavna ureditev na tem področju zelo jasna.
“Ustava je glede tega zelo jasna – zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah niso predmet referenduma,” poudarja Pirnat.
Kot pojasnjuje, interventni zakon v precejšnjem delu posega prav na področje davkov in drugih javnih dajatev. “Težko si predstavljam argumentacijo, po kateri bi bil tukaj referendum dopusten. Seveda je vedno mogoče najti kakšen argument, a besedilo ustave je zelo jasno,” pojasnjuje.
Pirnat dodaja, da v zakonu tudi ni mogoče prepoznati tako nujnih ukrepov, ki bi zahtevali takojšnjo uveljavitev, vendar to vprašanje v tem primeru niti ni ključno. Nujnost ukrepov je namreč ločen razlog, ki ga ustava prav tako omenja v 90. členu, a že sama davčna narava zakona zadostuje za omejitev referendumskega odločanja.
Dr. Ernest Petrič pa svari: “Referendum o interventnem zakonu zaradi davčnih vsebin ni ustavno dopusten. Iskanje pravnih ovinkov bi pomenilo, da ustavno sodišče prevzema vlogo ustavodajalca, kar ogroža pravni sistem.”
Sindikati so sicer začeli zbirati 2500 podpisov za vložitev referendumske pobude. Za to imajo na voljo sedem dni. Če bodo podpise zbrali, bo pobuda vložena, nato pa bo odločitev v rokah državnega zbora, ki lahko referendum razpiše ali pa sprejme sklep, da referendum ni dopusten.
Če državni zbor sprejme sklep, da referendum ni dopusten, lahko predlagatelji sprožijo presojo ustavnosti tega sklepa. Postopek zadrži uveljavitev zakona. Ta ne začne veljati, dokler ustavno sodišče ne odloči, ali je sklep skladen z ustavo oziroma dokler se morebitni referendum ne zaključi.
Trenutna sestavo ustavnega sodišča je sicer skoraj v celoti imenovala leva politična opcija in je izrazito levo usmerjena, zato ne bi bilo presenečenje, če bi kljub jasnim ustavnim določbam zaobšla ustavo in referendum dovolila. Kot je namreč nedavno opozoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič, je trenutno sestava ustavnega sodišča za politične potrebe že večkrat zaobšla dozdajšnjo ustavnopravno prakso.
Aleksander Vodeb
