Razvojni zakon bo koristil praktično vsem državljanom. Upokojenci bodo deležni višjih pokojnin, delavci višje kupne moči svojih plač, pacienti pa bodo hitreje prišli do potrebne zdravstvene oskrbe. Vendar pa je uresničitev tega zakona mogoča le ob učinkovitejšem in bolj racionalnem delovanju države. Tenutni stroški državnega aparata so namreč previsoki.
To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji – upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika. Preveč denarja gre danes za samo delovanje države, premalo pa ostane za ljudi. Če želimo boljšo prihodnost, moramo najprej narediti državo bolj učinkovito. Manj birokracije, manj nepotrebnih stroškov in več odgovornosti pri upravljanju.
Tako je med drugim danes povedal Janez Janša. Povedal je še:
Ukrepi iz predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, gredo po besedah prvaka SDS Janeza Janše v pravo smer in bodo koristili vsem. Zakonodajni referendum, ki ga napoveduje odhajajoča koalicija, po njegovi oceni ni mogoč. Levim strankam je ob tem očital, da politiko gradijo na zavisti.
Dodal je, da ukrepi, ki so predlagani, res izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov. “Res pa je tudi, da je ta zakon napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih,” je dodal.
Kot je spomnil, je bil prejšnji teden sprejet nov zakon o vladi, ki predstavlja vitko državo. “Zakon, ki se danes sprejema, bo uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, kjer se bo delalo tudi na odhodkovni strani, kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki,” je izpostavil Janša.
V izhodiščih za koalicijsko pogodbo, ki so bila usklajena, sta po besedah najverjetnejšega mandatarja med prioritetami tako debirokratizacija kot decentralizacija: “Pod tema dvema besedama se skrivajo obsežni ukrepi, ki bodo prispevali k temu, da bo funkcioniranje države cenejše in tudi bolj kvalitetno.”
Oboje je po njegovih besedah možno doseči ob manjših izdatkih. “Seveda pod predpostavko, da bo formirana nova vlada, ki bo te politike izvajala in ob predpostavki, da večina številk, ki jih danes imamo na voljo, držijo in je javnofinančno stanje države takšno, kakršnega slika minister za finance,” je dodal. Če pa je stanje slabše, bodo po Janševih pojasnilih potrebni fiskalni ukrepi, ki jih bodo, če bo sestavljena vlada, izvajali ob pripravi proračunskih dokumentov.
Glede morebitnega zakonodajnega referenduma, ki ga poleg strank odhajajoče koalicije napovedujejo tudi v sindikatih, je ocenil, da glede na zakonsko ali ustavno ureditev tak referendum ni mogoč.
Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.
Po Janševih besedah je sicer zakonodajni referendum ustavna in demokratična možnost, vendar se mu zdi, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse boljše. “Ne razumem tistih, ki napovedujejo blokado tega zakona,” je ponovil.
Kot je dodal, je sicer res, da zakon ne bo imel popolnoma enakih učinkov za vse, a ponovil, da bo koristil vsem.
“V slovenskem knjižnem jeziku obstaja ena beseda, s katero se da opisati takšen pristop in temu se reče zavist. Levica v Sloveniji na zavisti gradi svojo politiko,” je sklenil.
M. D.
