Poslanci bodo na jutrišnji, ponedeljkovi, izredni seji opravili drugo branje predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, to je poslancii NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča ter Demokratov in Resnice. Predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov. Ob tem pa predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
Predlagatelji predvsem ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij. Predlog zakona podpira tudi SDS, napovedali pa so nekatera dopoilnila oz. spremembe.
O podrobnostih zakona je danes v oddaji na Planet 18 govoril Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus in predsednik državnega sveta. Med drugim je pojasnil:
Interventni zakon za razvoj je potreben zaradi zaostrenega mednarodnega in poslovnega okolja. Gospodarska situacija se slabša, konkurenčnost Slovenije pa pada, zato politika ne sme stati ob strani, ampak mora hitro in odgovorno ukrepati. Gre za prvi korak k razbremenitvi dela in gospodarstva, da bodo podjetja ostala konkurenčna, ljudje pa motivirani za delo.
Poseben poudarek zakon namenja upokojencem. Predvidena je ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, hkrati pa zakon omogoča tudi lažje nadaljnje delo po upokojitvi oziroma t. i. dvojni status. Jasno je določeno, da lahko posameznik prejema 100 % pokojnine ob izpolnjevanju pogojev 40 let delovne dobe in najmanj 60 let starosti, obenem pa zakon omogoča dodatno delo ter večjo fleksibilnost za tiste, ki želijo ostati aktivni.
Razvojna oziroma socialna kapica je ključna za ohranitev najbolj produktivnega dela gospodarstva v Sloveniji. Če bi bila postavljena prenizko, bi to pomenilo dodatno obremenitev državnega proračuna, saj bi visoko kvalificirani kadri in razvojni del podjetij odhajali v tujino ali iskali druge oblike dela. V tem primeru bi država izgubila dohodnino, prispevke in potrošnjo. Namen ukrepa je ohraniti konkurenčnost Slovenije in preprečiti, da bi postali država nizkih plač. Sindikati pri teh vprašanjih pogosto ne izhajajo iz realnega gospodarstva, ampak predvsem iz strahu, da bi v proračunu zmanjkalo denarja. Dejstvo pa je, da Slovenija praktično nima sindikata, ki bi dosledno zastopal interese gospodarstva.
Pri energentih zakon predvideva previden in odgovoren pristop. DDV za energente se ne znižuje avtomatično, ampak o tem s sklepom odloči vlada glede na razmere na trgu in oceno morebitne energetske ali cenovne krize. Država mora imeti pripravljena orodja za hitro ukrepanje, če bi bilo to potrebno.
Pomembno opozorilo predstavlja tudi področje čezmejnega izvajanja storitev. Zaradi nekonkurenčnega okolja je Slovenija izgubila približno 15.000 delovnih mest in okoli 200 milijonov evrov proračunskih prihodkov letno. To je jasen signal, da mora država ustvariti bolj stimulativno okolje za delo in razvoj podjetij doma.
Na področju zdravstva zakon omogoča dodatno delo zdravstvenega osebja z namenom zmanjšanja čakalnih vrst. Cilj je, da ljudje hitreje pridejo do zdravstvenih storitev, saj so današnje čakalne dobe nedopustno dolge.
Stranke tranzicijske levice, predvsem Svoboda in Levica, zakonu nasprotujejo. Več o tem pa jutri, ko bomo sejo tudi spremljali.
M. D:
