DomaAktualnoNajbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

Najbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

V strankah vladne koalicije in njihovih večinskih medijih se potem, ko je postalo jasno, da Robert Golob ne bo sestavil še ene vlade, obnašajo, kot da je politična levica v Sloveniji edina poklicana, da sestavlja in vodi vlado.

Po kalimerovsko užaljeni kričijo, da so bili volivci prevarani, ker vlade ni sestavil Robert Golob, kot da je šlo na volitvah za referendum o tem, kdo naj sestavlja vlado in ne za to, da jo bo pač sestavil tisti, ki bo najbolj spreten, strankam desne sredine pa očitajo, da so snedle svoje predvolilne obljube, pa čeprav se jih ne držijo niti same, kar smo se lahko neštetokrat prepričali v zadnjih štirih letih.

Ob tem pa tudi povsem očitno pozabljajo, da je v demokraciji edino normalno in sprejemljivo, da se oblast menja, tudi takrat, ko ti to ni všeč. V vsaki resnični demokraciji je namreč menjava oblasti ne le možnost, temveč nujnost. Ko se ista politična ekipa predolgo zadrži na oblasti, se zgodi tisto, kar zgodovina dokazuje znova in znova: pojavi se klientelizem, korupcija postane sistemska, javne institucije skupaj s sodstvom in policijo pa se počasi spreminjajo v orodje za ohranjanje moči namesto za služenje državljanom.

Menjava oblasti tako vedno deluje kot svež zrak. Prinaša nove ideje, nove obraze in – kar je najpomembneje – ponoven občutek odgovornosti. Tisti, ki vedo, da jih čez štiri ali osem let čaka volilna presoja, se obnašajo drugače kot tisti, ki verjamejo, da je njihova vladavina trajna, če ne celo dosmrtna pravica.

Strah pred izgubo oblasti je eden najmočnejših mehanizmov, ki politike drži v šahu in jih sili k vsaj približni skrbi za javno dobro. Države, kjer se oblast skoraj nikoli ne menja, kjer ena stranka ali ena koalicija dominira desetletja, praviloma zaostajajo v transparentnosti, inovativnosti in zaupanju državljanov. Nasprotno pa države z redno in mirno menjavo oblasti – tudi takrat, ko se zdi, da “pridejo na oblast napačni” – ohranjajo vitalnost sistema. Volivci dobijo priložnost, da popravijo napake, politiki pa lekcijo ponižnosti.

Seveda menjava sama po sebi ni zagotovilo za boljše življenje. Lahko prinese tudi slabe odločitve in neučinkovite vlade. A pravica do menjave je tisto, kar demokracijo loči od avtokracije. Bolje slaba vlada, ki jo lahko odslovimo, kot dobra vlada, ki postane nezamenljiva in sčasoma skorumpirana.

Zato je lahko vsaka mirna, demokratična menjava oblasti razlog za zadovoljstvo – ne glede na to, kdo pride in kdo odide. Kaže namreč, da sistem še vedno deluje. Da volivci še vedno štejejo. In da nobena oblast ni večna. To je temelj svobodne družbe. In prav zato ga velja braniti tudi takrat, ko nam menjava oblasti morda ni všeč.

Aleksander Vodeb

ZADNJI ČLANKI

SDS še povečala prednost pred Gibanjem Svoboda

Če bi bile minulo nedeljo parlamentarne volitve, bi stranka SDS prejela 22,9 odstotka glasov (avgusta 22,6), Gibanje Svoboda pa 19,9 odstotka (avgusta 22,3), kažejo...

Mesec očitno lagal, ko je trdil, da s Smodejem nikoli ni imel nič

Koordinator Levice Luka Mesec je ob izbruhu afere, v kateri je več deklet vodjo Fotopuba Dušana Smodeja obtožilo spolnih in drugih zlorab, zatrjeval, da...

Evropski denar za vodovodni sistem v Mirni Peči, Žužemberku in Dolenjskih Toplicah

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekta Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema in gradnja vodovodov za oskrbo s...

Vihar v kozarcu vode: Ideologija je poenotila popolnoma razglašeno opozicijo

Danes vložena interpelacija opozicijskih strank SD, Svoboda in Levica zoper zunanjega ministra Toneta Kajzerja je izraz političnega obupa, je v odzivu izjavil poslanec stranke...