DomaAktualnoNajbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

Najbolj normalno na svetu je, da se oblast po volitvah zamenja

V strankah vladne koalicije in njihovih večinskih medijih se potem, ko je postalo jasno, da Robert Golob ne bo sestavil še ene vlade, obnašajo, kot da je politična levica v Sloveniji edina poklicana, da sestavlja in vodi vlado.

Po kalimerovsko užaljeni kričijo, da so bili volivci prevarani, ker vlade ni sestavil Robert Golob, kot da je šlo na volitvah za referendum o tem, kdo naj sestavlja vlado in ne za to, da jo bo pač sestavil tisti, ki bo najbolj spreten, strankam desne sredine pa očitajo, da so snedle svoje predvolilne obljube, pa čeprav se jih ne držijo niti same, kar smo se lahko neštetokrat prepričali v zadnjih štirih letih.

Ob tem pa tudi povsem očitno pozabljajo, da je v demokraciji edino normalno in sprejemljivo, da se oblast menja, tudi takrat, ko ti to ni všeč. V vsaki resnični demokraciji je namreč menjava oblasti ne le možnost, temveč nujnost. Ko se ista politična ekipa predolgo zadrži na oblasti, se zgodi tisto, kar zgodovina dokazuje znova in znova: pojavi se klientelizem, korupcija postane sistemska, javne institucije skupaj s sodstvom in policijo pa se počasi spreminjajo v orodje za ohranjanje moči namesto za služenje državljanom.

Menjava oblasti tako vedno deluje kot svež zrak. Prinaša nove ideje, nove obraze in – kar je najpomembneje – ponoven občutek odgovornosti. Tisti, ki vedo, da jih čez štiri ali osem let čaka volilna presoja, se obnašajo drugače kot tisti, ki verjamejo, da je njihova vladavina trajna, če ne celo dosmrtna pravica.

Strah pred izgubo oblasti je eden najmočnejših mehanizmov, ki politike drži v šahu in jih sili k vsaj približni skrbi za javno dobro. Države, kjer se oblast skoraj nikoli ne menja, kjer ena stranka ali ena koalicija dominira desetletja, praviloma zaostajajo v transparentnosti, inovativnosti in zaupanju državljanov. Nasprotno pa države z redno in mirno menjavo oblasti – tudi takrat, ko se zdi, da “pridejo na oblast napačni” – ohranjajo vitalnost sistema. Volivci dobijo priložnost, da popravijo napake, politiki pa lekcijo ponižnosti.

Seveda menjava sama po sebi ni zagotovilo za boljše življenje. Lahko prinese tudi slabe odločitve in neučinkovite vlade. A pravica do menjave je tisto, kar demokracijo loči od avtokracije. Bolje slaba vlada, ki jo lahko odslovimo, kot dobra vlada, ki postane nezamenljiva in sčasoma skorumpirana.

Zato je lahko vsaka mirna, demokratična menjava oblasti razlog za zadovoljstvo – ne glede na to, kdo pride in kdo odide. Kaže namreč, da sistem še vedno deluje. Da volivci še vedno štejejo. In da nobena oblast ni večna. To je temelj svobodne družbe. In prav zato ga velja braniti tudi takrat, ko nam menjava oblasti morda ni všeč.

Aleksander Vodeb

ZADNJI ČLANKI

Na Pašmanu naj bi se utopil 24-letni Aljaž iz Stopič pri Novem mestu

Na Dolenjskem je včeraj odjeknila vest, da so včeraj zjutraj v zalivu Lučina na hrvaškem otoku Pašman našli truplo moškega, za katerega naj bi...

Ponoči streslo tla v bližni Reke

Ponoči, ob 1.20, so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 3,3 v bližini Reke (Hrvaška). Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci...

Golobova vlada presojo medijskih koncentracij prenesla na AVK, a jo pustila brez denarja

Septembra 2025 je vlada Roberta Goloba sprejela nov zakon o medijih, s katerim je nadzor nad presojo nedovoljenih koncentracij oz. monopolov v medijih z...

Vinica pri Črnomlju: Ponoči skupina objestnih ilegalcev

Iz Vinice pri Črnomlju poročajo, da so bili ponoči, med polnočjo in 1.30 priča skupini 20 objestnih tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo....