Po parlamentarnih volitvah 2026, kjer je stranka Resni.ca Zorana Stevanovića presenetljivo vstopila v Državni zbor s približno 5,5 odstotka glasov in petimi mandati, se zdi, da je javni RTV vstopil v novo fazo histerije.
Namesto objektivnega poročanja o političnih realnostih – možnih koalicijah, programskih presekih in volivčevih pričakovanjih – gledamo klasično orkestrirano kampanjo: umetno ustvarjanje razkolov in ponovno oživljanje starih sovraštvenih narativov.
Dva sveža primera to dokazujeta bolje kot katera koli teorija zarote.
Primer 1: Izmišljeno “trenje” med Stevanovićem in SenčarjevoV Dnevniku na RTV so voditelj in novinarji zatrdili, da v stranki Resni.ca prihaja do “trenj” med predsednikom Zoranom Stevanovićem in vidno članico Sabino Senčar. To naj bi bilo razvidno iz njenega zapisa na Facebooku. A če preberete njen dejanski zapis (kot sta to storila komentatorja Luka Svetina in Matjaž Leskovar), vidite popolnoma nasprotno: nobenih trenj, nobenih osebnih zamer, zgolj konkreten, konstruktiven predlog. Senčarjeva je javno naslovila tako Stevanovića kot Janeza Janšo. Poudarila je, da se politika ne sme graditi na starih zamerah, temveč na realizaciji programa in konkretnih korakih. Ponudila je skupen predlog za popravek zakona o nalezljivih boleznih – dodajanje varovalk, ki jih po njenem mnenju zakon (sprejet pod Golobovo vlado) nima. To ni napad na Stevanovića, ampak poziv k poštenemu sodelovanju v korist volivcev. Senčarjeva je jasno zapisala, da sta oba politika začrtala pot, po kateri bi lahko vlada delovala v naslednjem mandatu – brez prodaje glasov za položaje.
To je zrela, programska izjava članice stranke, ki je zrasla prav na nasprotovanju golobovski politiki in ukrepom. RTV pa jo je spremenil v “notranji konflikt” v Resnici. Zakaj? Ker bi morebitno sodelovanje Resnice s SDS (ali vsaj toleriranje desne vlade) porušilo udobno črno-belo sliko “Janša proti vsem”. Bolje je ustvariti vtis kaosa, kot priznati, da volivci Resnice niso “neumni”, kot pravi Senčarjeva, in da hočejo rezultate, ne ideoloških vojn. Nadalje ima Resni.ca v programu ukinitev obveznega rtv-prispevka, kot eno ključnih točk.
Primer 2: “Madžarski nakup OTP banke in Mola” pod Janšo – propaganda na kvadrat
Drugi biser prihaja iz Utripa. Novinarka Vanja Kovač je v kontekstu sovraštva in predsodkov dejala, da se je “med Janševo vlado zgodil madžarski nakup OTP banke in Mola”. Komentatorji na X (med njimi Nenad Glücks) so to takoj razgalili: Madžari so pač kupili svoja podjetja. Madžarska banka OTP je kupila Novo KBM od ameriškega sklada Apollo (komercialni prevzem, ne državni posel). Madžarski naftni velikan MOL je kupil OMV Slovenija od avstrijske matične družbe.
To nista bila “Janševa poklona Orbánu”, ampak poslovne odločitve tujih lastnikov, ki so prodali premoženje. Ker se bliža morebitna nova Janševa vlada, je treba volivce pač spet strašiti z “madžarsko nevarnostjo”.
Zakaj na RTV tako norijo?
Odgovor je preprost: panika. RTV, ki ga financiramo vsi imetniki električnih števcev in davkoplačevalci, Golobova vlada jih je namreč obilno zalivala z denarjem, deluje kot propagandni aparat ene strani političnega spektra.
Po volitvah 2026, kjer je Golobova koalicija izgubila in kjer je nova stranka Resni.ca realna parlamentarna sila, se ruši stara delitev na dobre in slabe.
Če Resni.ca pokaže pripravljenost za programsko sodelovanje (kot navaja Senčarjeva), se lahko zgodi nekaj, kar levi mediji sovražijo: desnosredinska vlada brez Goloba.
Zato morajo ustvarjati “trenja” tam, kjer jih ni. Zato morajo ponavljati stare laži o “madžarskem nakupu”. Zato “na vsak način želijo spreti družbo”, kot pravi Matjaž Leskovar.
Temu lahko rečemo zgolj aktivizem z javnim denarjem. In ker kaže, da bi lahko prišlo do sprememb (tudi v financiranju RTV, ki ga Resni.ca in SDS kritizirata), norijo še bolj.
Adriana H. Lampe
