Evropska poslanka Romana Tomc in nosilka liste Slovenske demokratske stranke tudi na tokratnih volitvah je v intervjuju za tednik Demokracija pojasnila, zakaj je pomembno, da gremo v nedeljo na volišča.
Zaradi aktualnosti intervju objavljamo v celoti.
Smo se tik pred volitvami v EP, kjer ste nosilka liste Slovenske demokratske stranke. Vsake volitve so pomembne, tokratne še posebej. Zakaj?
Vsake volitve so najpomembnejše. Slovenci se premalo zavedamo pomembnosti Evropske unije. Tudi Evropa je naš dom, ne le Slovenija. Odločitve, sprejete na evropski ravni, pomembno krojijo naš vsakdanjik. 9. junija se ne bomo odločali le o tem, kdo nas bo naslednjih pet let zastopal v EP, temveč tudi o tem, kakšne odločitve bo parlament sprejemal v našem imenu. Katere vrednote bo zastopal, katere ideje podpiral, kako se bo Evropa razvijala dalje. Zato je zares pomembno, komu namenimo svoj glas.
Te volitve so še posebej pomembne. V letih, ko smo se v Evropi soočali s krizami, so v ospredje prišli politiki levičarske ideologije, ki so nam, namesto da bi se ukvarjali z resničnimi problemi, v ospredje potiskali ideološke teme.
Kako ocenjujete listo SDS in kakšen rezultat pričakujete? Napovedujejo vam zmago, vendar ta ni tako samoumevna, v kampanji največji slovenski vodilni mediji do kandidatov iz SDS niso bili ravno prizanesljivi.
SDS se tokrat na volitve podaja z močno listo posameznikov, ki prihajajo z različnih področij, generacij, a s skupno vizijo in prepričanji. Verjamem, da bodo ljudje to prepoznali in nas podprli.
Verjamem v zmago, a je res, kot pravite. Medijska krajina nam ni naklonjena, do volitev je samo še malo in zgodi se lahko marsikaj. Poglejte, kako so prejšnji teden izvedli racijo na Nova24TV, nedopustno, že videno. Zato ljudi pozivam, naj ne nasedajo MSM, sledijo naj nam na naših socialnih omrežjih, preberejo naš program in si sami ustvarijo svoje mnenje.
Vesela sem, da so Evropejci spoznali, da leve politike ne pomenijo nič dobrega.
Kaj predstavlja glas volivca za SDS, kakšen je vaš program in v čem se razlikuje od programov drugih strank?
V SDS si želimo predvsem varnosti, enotnosti in blaginje. Evropa že dolgo ni bila tako neenotna, kot je danes. Da bi dosegli ta cilj, potrebujemo odločno vodstvo s pravo vizijo. To, odločno vodstvo, je razlika med nami in drugimi strankami. Mi vemo, kam gremo, in to povemo na glas.
Namesto ustvarjanja delitev imamo v SDS načrt za Evropo, ki prevzema odgovornost za vse državljane, naše gospodarstvo, družine, naše ženske, našo mladino in naše starejše. Za Evropo, ki varuje naš planet, pogumno tekmuje v svetu, ščiti svoje državljane in vedno postavlja ljudi na prvo mesto.
Volivci imamo na voljo tudi preferenčni glas. Na prejšnjih volitvah ste osebno prejeli največ teh glasov. Kaj točno ti glasovi pomenijo?
Iskreno sem hvaležna volivcem, ki so mi na zadnjih volitvah namenili preferenčni glas. Ta pomeni, da so znotraj naše liste še posebej podprli mene. Tudi tokrat me lahko na način, da poleg naše liste, ki jo bodo na glasovnici našli pod številko 2, obkrožijo tudi moje ime. S preferenčnim glasom zame bodo volivci sporočili, da so v meni prepoznali kandidatko, ki najbolje predstavlja njihova prepričanja, ideje, vrednote. Z veliko hvaležnostjo in odgovornostjo sem sprejela vlogo nosilke liste, v preteklem mandatu sem bila veliko na terenu, kolikor je bilo mogoče, sem prisluhnila volivcem. Da bi bila odmaknjena od ljudi, mi težko kdo očita. Opozarjala sem na skrbi, ki jih imajo naši državljani, in v skladu s tem v EP tudi glasovala. Tako bo, če bom izvoljena, tudi v prihodnje.
SDS, ki je osrednja stranka iz Slovenije, je del Evropske ljudske stranke (EPP), ki bo po napovedih relativna zmagovalka teh volitev. Evropa se obrača v desno, kaj pa Slovenija? Zdi se, kot bi ostajali »rdeči« otoček sredi Evrope.
Vesela sem, da so Evropejci spoznali, da leve politike ne pomenijo nič dobrega. Verjamem, da bodo kmalu to spoznali tudi Slovenci. Je pa res, kot pravite, smo eden redkih rdečih otočkov sredi Evrope. A če se poglobite v razloge, je razlaga očitna. Nadzorujejo vodilne medije, leta so vlagali v promocijo leve agende. Upam pa, da je ekstremno levi vladi Roberta Goloba v teh dveh letih uspelo Slovence prepričati, da levici ne gre zaupati.
Kaj potrebuje EU v naslednjem mandatu?
Predvsem potrebujemo veliko razuma. Tako v vprašanjih notranjih zadev kot na zunaj. Če ne bomo delovali razumno in si ne bomo prizadevali za enotnost, če bomo kompromise sprejemali s figo v žepu, nas bodo drugi deli sveta prehitevali po obeh straneh.
Kakšen vpliv v EP imajo poslanci iz Slovenije? Lahko nekaj glasov iz Slovenije pretehta večino in obrne voz v pravo smer?
Vsak glas v EP šteje enako. Je pa res, da ko enkrat pride do končnega glasovanja v plenarni dvorani, je pravzaprav večina našega dela že za nami. Srečanja s kolegi iz drugih držav, tudi iz drugih političnih skupin, predstavljanje realne situacije, vpliva, to je tisto, kar na koncu res šteje. Pravijo, da veliko sedimo po kavah. Verjemite mi, tam opravimo največ in najpomembnejšega dela. Poleg tega je vpliv posameznika odvisen od tega, kako je pozicioniran znotraj svoje politične skupine, saj se strateške odločitve dogajajo na tem nivoju, ne pri končnih glasovanjih. Kar se tega tiče, sem vesela, da imam s predsednikom skupine Manfredom Webrom zelo dobre odnose, da me podpira, razume naše probleme, predvsem v zadnjem mandatu sem kot vodja delegacije veliko truda vložila v neformalne stike s kolegi, jim poskusila pojasniti dogajanje v Sloveniji in z rezultati dela sem zelo zadovoljna. Če tega ne bi delala, peticija o komunističnih zločinih ne bi prišla na dnevni red v EP. Morate pa se zavedati, da je to kot ladja križarka, lahko jo obrnemo, ne gre pa na silo.
Zdajšnje sprenevedanje, češ da bi SLS in NSi glasovali drugače, je nerazumno. O migrantskem paktu smo vendarle glasovali že skoraj ob začetku kampanje, vsa Evropa je vedela, o čem glasujemo.
Po čem, menite, bo EU po petih letih drugačna, kot je zdaj?
Upam, da bo EU čez 5 let razumnejša, bolj enotna, varnejša, da se nam bo uspelo poenotiti v vprašanjih omejitve nezakonitih migracij, zelenega prehoda, pomembnosti samooskrbe s hrano, energetski varnosti, iskanju rešitve demografskega problema. Čaka nas težak mandat. A iskreno verjamem, da se veter obrača v pravo smer. V desno seveda.
Znano je tudi, da slovenski poslanci iz vrst SDS niste podprli Ursule von der Leyen za predsednico nove Evropske komisije. Kaj je razlog?
V Ursulo von der Leyen smo polagali velike upe. Žal pa me ni prepričala s svojim nastopom, še manj pa s preteklimi odločitvami, med katerimi so bile mnoge povsem zgrešene. Četudi s svojo dovršeno komunikacijo skuša prepričati drugače, je šibka voditeljica. Evropa v prihodnjem obdobju potrebuje odločnost v dejanjih, ne samo v besedah. Komisijo so vodili močnejši komisarji iz drugih političnih skupin, zato je Ursula von der Leyen sprejela veliko napačnih odločitev, ki jih bomo popravljali v tem mandatu.
Kakšno koalicijo pričakujete v EP glede na doslej znane javnomnenjske raziskave. Doslej ni bilo ravno rožnato, saj so EPP pogosto preglasovali od socialisti, liberalci in zeleni?
Po 9. juniju pričakujem močno desno koalicijo. Kot ste že sami ugotovili, se Evropa obrača v desno. Verjamem, da bodo ljudje na volitvah podprli stranke, ki si želijo zavarovati našo kulturo, naš način življenja. Dovolj imamo prebujene ideologije, levica ne sme znova prevladati.
Pohvala. V iztekajočem se mandatu ste v EP pokrivali področja zaposlovanja in socialnih zadev ter bili kot najaktivnejša in najbolj prizadevna poslanka na tem področju pohvaljeni od evropskega komisarja …
Ko sem vstopila v politiko, si nisem predstavljala, da bom za svoje delo nagrajena kar z oskarjem. Bruseljski oskarji, MEP Awards, so namenjeni izjemnemu delu poslancev na posameznih področjih, s katerimi se ukvarjamo. Sama sem si področje sociale izbrala kot prednostnega, zdi se mi izjemno pomembno in vanj sem zares vložila ogromno truda. Predvsem v to, da se na ravni EU sprejemajo odločitve, ki bodo dobre za Slovenijo. Nagrada mi je dala potrditev za moje delo in ogromno zagona za naprej. Tudi pohvala komisarja za socialo mi veliko pomeni. In to, da sem bila v tem mandatu edina poslanka iz Slovenije, ki sem to nagrado prejela.
Ne moremo mimo medijev in RTV Slovenija, kar je slovenska rakrana. Pričakujete, da se bo to z novim parlamentom in člani Evropske komisije (EK) premaknilo na bolje ali pa bo Vĕra Jourová, ki velja za osebo Georgea Sorosa, še naprej »gospodarila« na tem področju?
Nad delom in odnosom Vĕre Jourove sem izjemno razočarana. Polno lepih besed in obljub, zaskrbljenosti nad stanjem v Sloveniji, potem pa nov dan in nova zgodba. Akt o svobodi medijev, glavna zakonodaja EK na tem področju, kot nedopustno opredeljuje natančno to, kar je Golobova vlada naredila na javni radioteleviziji. Ampak, ker je vlada prave politične opcije, očitno to ni težava. Nedopustno je tudi njeno vmešavanje v naše notranje zadeve, tega si kot komisarka ne bi smela dovoliti.
Žrtve komunističnega nasilja. Poudarili ste, da ne smemo odnehati v boju za spoštljiv spomin na žrtve. V EP ste pomagali tudi ob odprtju razstave dr. Jožeta Dežmana Pod macesnovo gorico, dr. Mitja Ferenc pa je s posebno peticijo pozval EP, naj se pokloni žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji in slovensko vlado pozove, naj ratificira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Kakšni so bili odzivi?
Ta zgodba se je začela z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja s strani Golobove vlade. Po tistem sem imela na to temo v EP govor in mnogi kolegi iz skupine so prišli k meni zgroženi, presenečeni, da je kaj takega sploh mogoče. Tako se je rodila ideja o peticiji, a do obravnave na odboru je preteklo veliko vode. Do zadnjega dne nismo vedeli, ali nam bo uspelo. A nam je, prepričana sem, da so vaši bralci sledili vsem postopkom v EP. Peticijo je kljub zapletenemu postopku podpisalo največ državljanov izmed vseh peticij v letu 2023. Na to sem še posebej ponosna. Veliko pove dejstvo, da vlada do danes še ni odgovorila na vprašanja EP. Peticijo smo nadgradili še z razstavo o jami pod Macesnovo gorico (avtorja Jožeta Dežmana), ki sta si jo ogledala tudi predsednica EP Roberta Metsola in predsednik ELS Manfred Weber. V prihodnjem mandatu, če bom izvoljena, bom s tem delom nadaljevala.
Glasovanje v EP tudi med slovenskimi poslanci iz skupine EPP ni bilo vedno enotno. Ljudmila Novak se je pogosto pridružila poslancem levice. Kako komentirate to dvoličnost, kakor bi temu lahko rekli?
Ja, velika dvoličnost. Matej Tonin ima sedaj prosto pot, da reče, da se ni on tako odločal. Kakšno sprenevedanje, saj so vendar v isti stranki, saj imajo organe stranke, programski svet. Se ti ljudje ne pogovarjajo med seboj? Vzameš to, kar ti ustreza. A ta dvoličnost pride kar hitro na plano. Velikokrat smo se pred glasovanji pogovorili, kako bomo glasovali, da bi bilo v dobro Slovenije. Niso bila le glasovanja o delovanju pravne države, tudi o tem, da bi v Svetu glasovali le z navadno večino, tudi to je podprla kolegica Novakova. Nerazumno, še tisto moč, ki jo imamo kot država, bi radi podarili večjim.
Glasovanje je bilo izrazito tudi aprila pri temi o migracijski politiki oz. prerazporejanju migrantov, kjer ste temu nasprotovala le dva poslanca. Kako to komentirate?
Veste, ni lahko biti proti, ko celotna skupina pritiska, da bi bil pakt sprejet. Naj povem, da sva bila z Milanom Zverom od slovenskih evropskih poslancev edina proti. Očitno so drugi menili, da je tako zanje v redu. Zdajšnje sprenevedanje, češ da bi SLS in NSi glasovali drugače, je nerazumno. O migrantskem paktu smo vendarle glasovali že skoraj ob začetku kampanje, vsa Evropa je vedela, o čem glasujemo.
Vseeno bi rada malo razložila migrantski pakt. Sestavljen je iz več poročil, od katerih je nekaj dobrih in bodo lahko spremenili kakšne postopke. Predvsem to, da bo vsak nezakoniti migrant imel tudi kartoteko. Nikakor pa ne morem privoliti v obvezen solidarnostni prerazporeditveni mehanizem, po domače na kvote. In če država ne bo delila bremena, bo morala plačati. Nikakor. Menim, da nismo dovolj odločno povedali, da v Evropi nezakonite migracije niso mogoče. Da ni mogoča trgovina z ljudmi. Presenečenje je bilo glasovanje politikov iz italijanske stranke Giorgie Meloni, tudi oni so pomagali podpreti ta pakt.
Verjamem, da bomo pakt v nadaljevanju popravljali, saj je že 15 predsednikov vlad EK pisalo pismo, v katerem opozarjajo na pomanjkljivosti.
Sočasno z evropskimi volitvami bodo pri nas potekali tudi trije posvetovalni referendumi. Menite, da gre za zlorabo v politične namene?
Absolutno. Zloraba demokratičnih procesov za to, da na volišča privabiš volivce, je skrajno zavržna. Koliko denarja, ki bi ga lahko vložili v zdravstvo, bodo s tem porabili za posvetovalne referendume, ki ne bodo odločali o ničemer.
Kakšno je vaše stališče do teh referendumskih vprašanj? Kako boste glasovali pri tem?
Štirikrat proti!
Biti član SDS v Sloveniji ni lahko. Kako pa je biti funkcionar SDS?
Nobena vloga, ki jo omenjate, ni lahka. Kot vidite, se je retorika v zadnjih nekaj letih zelo zaostrila. Zmerjajo nas s skrajnimi desničarji, nas žalijo, nam grozijo. Velikokrat slišim, da si ljudje ne upajo povedati, koga volijo. Ker se bojijo. V takih časih živimo, vidite. Odkar imam v stranki vidnejšo vlogo, dobivam na elektronski naslov in v domač nabiralnik grozilna pisma, ki jih shranjujem. Pred dnevi mi je gospa v enem od nakupovalnih centrov, kamor smo šli na kavo, rekla, da je škoda, da nas niso takrat (po vojni) bolj potolkli, več nas. Si predstavljate? Gospa, ki ima gotovo otroke, vnuke … Kakšno sovraštvo in s kakšno samozavestjo lahko tako rečeš nekomu, ki ga ne poznaš?
A kljub vsemu v letošnji kampanji opažam razliko. Ljudje raje pristopijo k nam, ko prihajamo na teren, se pogovorijo, to opažajo tudi naši prostovoljci na stojnicah. To me navdaja z optimizmom.
SDS se tokrat na volitve podaja z močno listo posameznikov, ki prihajajo z različnih področij, generacij, a s skupno vizijo in prepričanji. Verjamem, da bodo ljudje to prepoznali in nas podprli.
Veliko ste med volivci. Opazna je vaša velika priljubljenost na terenu. Kaj ste zaznavali vi in kaj vam vse to pomeni?
Rada sem med ljudmi. Dajejo mi energijo, ki me napolni. Verjamem tudi, da je edina možnost, da zastopam njihov glas, to, da jih poslušam. Da jih slišim in poskušam odgovoriti na njihove skrbi, po drugi strani pa uresničiti njihove zahteve. Včasih so te zahteve preambiciozne, na nekatere nimam vpliva. Ne morem pomagati pri medsoseskih sporih, nimam ne znanja ne zmožnosti, da bi jim pravno svetovala. Včasih jih lahko kam usmerim, največkrat pa se name ljudje obrnejo takrat, ko že poskusijo vse drugo. Navzočnost na terenu je pomembna tudi z drugega vidika. Volivci, ki so me izvolili, si to zaslužijo, to je moja dolžnost.
Za konec. Kakšno je vaše sporočilo bralcem in bralkam Demokracije?
Imam veliko željo in vem, da jo bodo vaši bralci radi uresničili. Pojdite na volitve, podprite Slovensko demokratsko stranko, da vzamemo krmilo v svoje roke in obrnemo to našo Evropo v desno!
O Romani Tomc: Diplomirana ekonomistka Romana Tomc (1965) je poslanka v EP in članica Evropske ljudske stranke, ki ji pripada Slovenska demokratska stranka. Pred tem je bila tri leta poslanka DZ, še prej je delovala na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V EP je bila prvič izvoljena na volitvah leta 2014, znova je bila izvoljena leta 2019. Je podpredsednica Odbora EP za zaposlovanje in socialne zadeve, poleg tega pa je tudi nadomestna članica Odbora EP za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Imenovana je bila za podpredsednico delovne skupine za gospodarstvo in okolje v politični skupini Evropske ljudske stranke. Izbrana je bila tudi za vodjo slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v EP. Je nosilka liste SDS za evropske volitve 2024.
Vir: Demokracija
