Vrhovno sodišče je oktobra izdalo sodbo, s katero je ob ugoditvi reviziji spremenilo še sodbi sodišč prve in druge stopnje glede posojil v švicarskih frankih. Po poročanju Večera je ugodilo zahtevku na ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe v tej valuti in ugotovilo, da banka zaradi zaprtih deviznih pozicij ni imela valutnega tveganja.
Po mnenju odvetnika Roberta Preiningerja, ki je zastopal kreditojemalca v švicarskih frankih, gre za precedenčni primer.
Vrhovno sodišče je namreč na vseh pet vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, podalo odgovore, ki po odvetnikovem mnenju potrjujejo izhodišča za sojenje v prid kreditojemalcem v švicarskih frankih, danes poroča časnik.
Na vprašanje, kaj to pomeni za kreditojemalce, je Preininger pojasnil, da bodo banke morale vrniti vsa presežna plačila kreditojemalcem. Preininger je še dodal, da imajo že dve pravnomočni sodbi višjih sodišč v Celju in Mariboru, po katerih morajo banke zaradi ničnosti kreditne pogodbe vrniti omenjene presežke plačil kreditojemalcem.
Na vprašanje o zastaralnih rokih pa je odgovoril, da so še določene specifike glede zastaranja zahtevkov, ob čemer meni, da dokler kreditojemalec nima na mizi vseh informacij in dokler traja pogodbeni odnos s stranko, zastaralni roki sploh ne bi mogli začeti teči.
Število pravnomočno ničnih kreditnih pogodb v švicarskih frankih, sklenjenih pri bankah v Sloveniji, se v zadnjem letu povečuje. V tem primeru gre za vračilo zneska kredita, ki ga je banka nakazala kreditojemalcu, in obratno, banka mora kreditojemalcu vrniti vsa njegova plačila.
Predsedniku Združenja Frank Matjažu Sušniku se zdi pomembno, da je vrhovno sodišče samo presodilo in potrdilo ničnost pogodbe. “Primeri, ko vrhovno sodišče odloči v zadevi, so zelo redki, kar jasno kaže na to, v katero smer se mora uskladiti sodna praksa glede kreditov v švicarskih frankih. Od 20. februarja letos smo v Združenju Frank zabeležili preko 25 sodb na različnih stopnjah, vse v korist kreditojemalcev,” je dejal.
Sušnik je dodal, da ovir za tožbe ni več. In da nekatera sodišča praviloma odobrijo tudi začasno odredbo, ki zadrži odplačevanje anuitet, kar pomeni, da lahko kreditojemalci stroške tožb lažje financirajo.
Kot pomembno je Preininger po navedebah STA še izpostavil, da je senat vrhovnega sodišča, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodniki Karmen Iglič Stroligo, Jan Zobec, Nina Betetto, Ana Božič Penko in Mateja Končina Peternel, prvič zavzel stališče, da banka zaradi zaprte devizne pozicije ni imela valutnega tveganja.
M. D.
