Po sprejemu interventnega zakona so v Obrtno-podjetniški zbornici ponovno poudarili, da so za solidarnost, sprejeta zakonska rešitev, ki je solidarnost predpisala kot obvezno, pa ni primerna.
Tako obrtniki in podjetniki kot tudi ostali državljani so že prispevali po svojih močeh in še bodo, a to počnejo prostovoljno, so dodali.
Zato bi bil po njihovem mnenju pravi čas za določitev obveznega prispevka takrat, ko bo zaključen popis nastale škode in ko bo tudi že znana višina zbranih sredstev iz naslova donacij, EU in iz državnega proračuna. Vendarle, četudi je situacija sedaj urgentna in kliče po vzajemnosti in solidarnosti, ne smemo pozabiti na dejstvo, da je pri nas gospodarstvo že sedaj izjemno obremenjeno z davki in prispevki.
Večina obrtnikov, podjetnikov in ostalih državljanov je v okviru svojih zmožnosti že donirala denarna sredstva, opravljala prostovoljno delo na prizadetih območjih in po svojih najboljših močeh pomagala pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. Zato bi bilo prav in nujno, da se ta njihov prispevek ustrezno ovrednoti in upošteva. Tisti, ki so priskočili na pomoč in donirali takoj, ko je bilo potrebno, ne smejo biti sedaj v slabšem položaju od tistih, ki jim bo država sredstva pobrala na podlagi obveznega “solidarnostnega” prispevka.
Tudi v OZS skupaj z območnimi zbornicami zbirajo sredstva in namenjajo resurse za pomoč prizadetim in solidarno pomagajo obrtnikom in podjetnikom ter tudi ostalim državljanom, ki so jih prizadele poplave. To počnejo povsem prostovoljno, kar je tudi osnovno načelo solidarnosti.
V OZS so tudi mnenja, da bi morali biti iz t. i. obveznega solidarnostnega prispevka izvzeti posamezniki in podjetja, ki so utrpeli škodo v poplavah, kot rečeno, pa je potrebno že izvršene donacije in dano pomoč tudi ustrezno upoštevati in všteti v ta solidarnostni prispevek, ki se je sedaj uzakonil kot obvezen.
Ponovno pa predlagajo, da se rok za popis škode na objektih v vseh prizadetih občinah podaljša do konca septembra. Le tako bodo lahko do ustrezne in primerne pomoči prišli vsi oškodovani, nepotrebno hitenje pa pri tem predstavlja prej oviro kot korist.
Nekatera podjetja so bila v poplavah tako hudo prizadeta, da bo potrebno dlje časa, celo več mesecev za ponovni zagon proizvodnje ali odprtje obrata. Zato v OZS še vedno vztrajajo, da bi v teh primerih stroške nadomestila za čakanje na delo država pokrila v celoti in ne zgolj v višini 80 %.
Vsekakor pa je potrebno sklad za obnovo Slovenije voditi transparentno, v razdelitev finančne pomoči in predvsem nadzor nad tem pa morajo biti obvezno vključeni tudi predstavniki gospodarstva, še opozarjajo.
Vir: Solidarnost ne sme biti obvezna
M. D.
