Vlada je pripravila predlog za ukinitev upravnih enot, načrtujejo jih zgolj 12, preostalih 46 pa bi bile izpostave z bistveno manj pristojnostmi. Zaenkrat tudi še ni jasno, kako bi bilo s krajevnimi uradi. Upravne enote bi bile vzpostavljene po načelu statističnih regij, kar za regijo Jugovzhodna Slovenija pomeni, da bi se morali ljudje peljati tudi 60 kilometrov in več.
Upravne enote, ki bi bila v Novem mestu, ta bi bila tudi preveč obremenjena. Vse ostale (Črnomelj, Metlika, Trebnje, Kočevje, Ribnica) bi delovale kot izpostave, kako bi bilo z več krajevnimi uradi, pa se ne ve.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je zato zaradi načrtovanega ukinjanja upravnih enot vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Zahtevo je na današnji novinarski konferenci predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko in pri tem poudarila, da gre za omejevanje dostopnosti storitev ljudem. V SDS vseskozi zagovarjajo poenostavljanje postopkov, tu pa gre za omejevanje in oddaljevanje.
V SDS zato od vlade pričakujejo, da začne resne pogovore, da se loti poenostavitve postopkov in da gre v smeri decentralizacije.
Več podrobnosti
Na prvi seji Koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot je ministrica Sanja Ajanović Hovnik, kot predsedujoča skupini, predstavila izhodišča za izvedbo reorganizacije ter modernizacije državnega upravnega sistema 58 upravnih enot.
Reorganizacija upravnih enot na način, da se ustanovijo upravne enote v vsaki izmed statističnih regij (12 upravnih enot), preostale upravne enote pa bi izgubile samostojnost in bi postale izpostave, predstavlja nedopustno omejevanje dostopnosti do upravnih storitev.
Gre za predlog, ki ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva, saj storitve državne uprave oddaljuje od prebivalcev in od gospodarstva. Glede na predlog bi bili namreč nekateri prebivalci od upravnih enot oddaljeni tudi do 60 kilometrov.
Namesto, da bi vladajoči sprejemali ukrepe, s katerimi bi olajšali dostopnost do upravnih storitev, jih izboljšali in približali uporabnikom, gre predlog predvsem v smeri centralizacije.
Obenem se postavlja tudi vprašanje, kako bi spremembe vplivale tudi na obremenitev uradnih oseb oziroma javnih uslužbencev, ki so zaposleni na upravnih enotah, njihovo premeščanje, pa tudi na samo kakovost upravnih storitev in postopek debirokratizacije.
M. D.
