Danes je dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo kot državni praznik. Reformacija je slovenskemu narodu prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Prvič je bil omenjen tudi pojem Slovenec.
Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture, temveč tudi kot dan slovenske narodnostne identitete.
“Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!” pa so prve slovenske besede v prvi slovenski knjigi, kot jih je leta 1550 zapisal Primož Trubar.
Izraz reformacija sicer izhaja iz latinskega glagola, ki pomeni preoblikovati, preurediti, obnoviti. Praznik pa obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja.
Letos minevajo 504 leta, od kar je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez. Ena od Luthrovih zahtev je bila, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko.
V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar (1508-1586), osrednja osebnost reformacije na Slovenskem.
Poleg Trubarjevega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja za Slovence pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča.
Originalni izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584, katere prvotni lastnik je bil Kapucinski samostan Krško, hranijo v Posavskem muzeju Brežice.
Trubar se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah
Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Oče Miha je bil najemnik mlina pod vasjo in bil je tudi ključar vaške cerkvice sv. Jerneja. Materi je bilo ime Gera. Ni znano, koliko otrok je bilo v družini. Oče je kasneje mlin opustil, se preselil v sredo vasi in se ukvarjal s kmetovanjem.
Trubarjevi so bili pobožna družina in v dobrih odnosih s Turjačani. Po izročilu naj bi turjaški grof leta 1520 omogočil dvanajstletnemu Primožu odhod v šolo na Reki, da bi si pridobil izobrazbo, potrebno za duhovnika. Šolal se je tudi v Salzburgu in bil v Trstu na dvoru škofa Petra Bonoma. Kot mlad je rad prebiral humanistične spise Erazma Rotterdamskega in pri pouku uporabljal slovenski jezik.
Leta 1527 je postal duhovnik v župniji Loka pri Zidanem Mostu. Zaradi svojega odprtega razmišljanja je hitro sprejel reformne ideje Luthra, zaradi česar je moral leta 1540 pobegniti iz slovenskega ozemlja. Zatekel se je v Nürnberg in kasneje v Rothenburg, ki je za Slovence nadvse pomembno mesto. Umrl je leta 1586 v Derendingenu.
Letošnja državna proslava v Krškem
Letošnja državna proslava ob dnevu reformacije je bila v Krškem, slavnostni govornik je bil minister za kulturo dr. Vasko Simoniti.
Proslave so se udeležili tudi najvišji predstavniki slovenske države: predsednik vlade Janez Janša, predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
M. D.
