Več strahov, a boljše razmere
Borze so v preteklem tednu ostale na izhodiščih, vlagatelje namreč skrbi rast zahtevanih donosnosti obveznic, slabšanje epidemioloških razmer ter novo zapiranje gospodarstev v Evropi ob spodbudnih tekočih podatkih.
Onkraj Atlantika so v začetku tedna delniški trgi ob kombinaciji fiskalnih in monetarnih vzpodbud ter boljših gospodarskih izgledov zaradi napredka pri omejevanju širitve koronavirusa nadaljevali trend proti rekordnim vrednostim. Vlagatelje je dodatno razveselilo sporočilo predsednika Bidena, da cepljenje poteka hitreje od pričakovanj ter da trendi zajezitve širitve virusa ostajajo pozitivni. Sproščanje ukrepov, ki vplivajo na socialno distanciranje v ZDA, med drugim že ugodno vpliva na letalski promet. Dnevno število letalskih potnikov je namreč prejšnji teden doseglo najvišjo raven vse od začetka pandemije.
Proti koncu tedna pa so kapitalski trgi izgubili zagon, saj se je zahtevana donosnost 10 letne državne obveznice zaradi skrbi naraščajoče inflacije povzpela na najvišjo raven v zadnjem letu (1,75 %). Odločitev Fed-a, da ohrani sproščeno denarno politiko tudi v prihodnje, je nekoliko pomirila vlagatelje. Slabo so jo v prejšnjem tednu odnesle delnice energetskih podjetij, ki so po 6 % padcu cene nafte zaradi rastoče ponudbe in ponovnega zapiranja gospodarstev v Evropi utrpele upad. Za razočaranje vlagateljev pa je proti koncu tedna poskrbela tudi objava FED-a o zaostritvi kapitalskih zahtev bank. Natančneje, centralna banka ne bo podaljšala izjeme, uvedene zgodaj v času pandemije, ki je bankam dovoljevala nižjo raven kapitalskih rezerv. Zaradi strahu vlagateljev, da bodo banke posledično znižale posojilno dejavnost, so bančne delnice v petek izgubile 1,6 % vrednosti.
Na stari celini centralne banke ohranjajo svojo usmerjenost v podporo gospodarskemu okrevanju, saj tveganja glede ponovne širitve okužb s koronavirusom v nekaterih državah ostajajo visoka. Britanska centralna banka BoE se na zasedanju ni odločila za spremembe monetarne politike. Obenem je izrazila zaupanje, da bosta program cepljenja in načrt postopne odprave ukrepov za preprečevanje širjenja virusa poganjala gospodarsko okrevanje v letošnjem letu. Tudi finančni ministri držav članic v območju evra so na zasedanju prejšnji teden potrdili zavezo, da bodo storili vse potrebno, da se gospodarstva spoprimejo z izzivi pandemije. Pričakovati je, da bodo začasno dovoljena odstopanja od proračunskih pravil, uvedena ob začetku pandemije, podaljšana vse do konca leta 2022.
Zaprtje držav in negotovost, povezana s pandemijo, je februarja negativno vplivala na avtomobilsko industrijo. Skupno je bilo v Evropi februarja registriranih dobrih 850 tisoč avtomobilov, kar je za 20,3 % manj v primerjavi z istim obdobjem lani. Med evropskimi proizvajalci je največji upad prodaje doletel Renault, ki je prodal kar 29 % manj avtomobilov, upad pa je prizadel tudi premijski segment avto razreda. Kljub slabšim rezultatom pa proizvajalci v Evropi poudarjajo, da bo upad prodaje na stari celini ublažila predvsem rast povpraševanja s strani Kitajske.
Po podatkih kitajskega urada za statistiko je industrijska proizvodnja v obdobju od januarja do februarja na letni ravni zabeležila 35,1% rast. Povečanje je bilo predvsem posledica zaprtja gospodarstva v začetku lanskega leta, ki je zaustavilo gospodarsko aktivnost v večjh delih Kitajske. Spodbudnejša in bolj povedna je bila zato primerjava s predhodnim letom (2019) – ko je industrijska proizvodnja zabeležila 16,9% dvoletno rast. Ob odsotnosti ostalih novic so vlagatelji na Japonskem, potem ko je japonska centralna banka napovedala, da bo zožila seznam vrednostnih papirjev v okviru svojih nakupov, predvsem unovčevali dobičke po visoki rasti.
Avtorica: mag. Bijanka Pavšič, upraviteljica premoženja, NLB Skladi, d.o.o.
