V novomeškem Revozu so julija začeli s proizvodnjo pete generacije clia, ki ga izdelujejo tudi v turški Bursi. Zaposlenim v Renaultovi tovarni blizu Pariza pa se že toži po proizvodnji dobro prodajanega clia. V francoski tovarni namreč izdelujejo nissan micro in električni model renault zoe, napovedi na avtomobilsko industrijo pa kažejo na trend zniževanja prodaje in s tem povezane proizvodnje.
V tovarni v Flinsu, kraju blizu Pariza, kjer je 2500 zaposlenih, so še lani proizvedli 63 tisoč cliov, približno 15 odstotkov vseh, z začetkom projekta pete generacije clia pa jih bodo v Franciji proizvedli le še 25 tisoč vozil letno. Večino proizvodnje pete generacije je Renault namreč dodelil tovarni v turški Bursi, ki je lani proizvedla 72 odstotkov cliov, letos pa se delež zvišuje na 80 odstotkov.
Druga izbrana Renaultova lokacija je Revoz Novo mesto, kjer bodo proizvedli do 80 tisoč cliov letno ali 14 odstotkov vseh.
Francoska lokacija blizu Pariza, kjer danes proizvajajo še nissan micro in električni model renault zoe, pa za clio ostaja “rezervna lokacija”, če bi povpraševanje preseglo načrte.
Prodaja nissan micre in električnega modela zoe slabše od načrtov
Vendar pa gre prodaja micre slabše od načrtov. Lani so imeli v načrtu proizvodnjo od 100 do 130 tisoč vozil, proizvedli in prodali so jih le 72.600. Letos naj bi jih prodali le še dobrih 50 tisoč. Proizvodnja micre je sicer predvidena le do leta 2024. Bistveno slabša je tudi prodaja modela zoe. Namesto načrtovanih 120 tisoč so jih lani prodali le 40 tisoč. Letos je prodaja sicer za skoraj polovico višja kot lani, jeseni bo na trg prišel tudi novi model, vendar je vprašanje, če bo Francozom uspelo prodajo potrojili, navajajo na portalu siol.net.
Zmanjšanje prodaje in slabše napovedi pa niso edina skrb francoskih delavcev v tovarni Flins, kjer kot edini proizvajajo Renaultova električna vozila. Renault namreč v drugi francoski tovarni Douvai uvaja novo konstrukcijsko osnovo za električna vozila, s čimer bo tudi to lokacijo usposobil za ta segment avtomobilov.
Renault in podobni ostali veliki industrijski koncerni pa že dlje časa svoje proizvodnje premikajo v države, kjer so nižji stroški dela.
Na izbiro lokacij vplivajo tudi državne spodbude. Spomnimo. Slovenija je novomeškemu Revozu že večkrat dodelila večmilijonske subvencije. Vendar pa je kljub temu najpomembnejši dejavnik za prenos proizvodnje strošek dela. Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) je povprečen strošek dela na uro v Franciji 36 evrov, v Sloveniji pa 18 evrov. Podatki so za leto 2018.
Mesečna minimalna plača v Franciji je 1512 evrov bruto, v Sloveniji 887 evrov, v Turčiji pa 422 evrov.
V plačah je tako možno iskati tudi pomemben razlog za selitev proizvodnje. Renault sicer ni edini, ki je to preselil v Turčijo in Slovenijo. Siol.net navaja, da Peugeot proizvodnjo modela 2008 seli iz francoskega mesta Mulhouse v španski Vigo. Proizvodnjo modela 208 pa iz francoskega Poissyja in Slovaške že preusmerjajo v novo odprto tovarno v maroškem mestu Kenitra.
Nemški Opel, ki je od lani v lasti PSA Peugeot Citroëna, bo model grandland X namesto v francoskem Sochauxu, kjer so še lani izdelali 500 tisoč vozil, proizvajal v nemškem Eisenachu. Kot razlog so navedli preobremenjenost francoske tovarne.
V Franciji se tako proizvodnja avtomobilov zelo zmanjšuje. Napovedujejo znižanje za skoraj četrtino, z 2,2 na 1,7 milijona evrov. V Evropi je največja proizvajalka vozil Nemčija, kjer so lani proizvedli okoli 5,1 milijona vozil. Na drugem mestu je Španija, na tretjem pa Francija. Slovenija je s proizvodnjo 200 tisoč vozil daleč za njimi. Svetovna velesila v proizvodnji avtomobilov je Kitajska.
C. R.
