Zaščitna izkopavanja na Pezdirčevi njivi v Podzemlju, ki sprva niso obetala veliko, so na koncu prinesla izjemno odkritje. Konec aprila letos so arheologi skupno izkopali 15 grobov, za večino katerih domnevajo, da segajo v 4. stoletje pred Kristusom, v njem pa naleteli na veliko presenečenje – bronast pas z zlatnikom.
Lucija Grahek, znanstvena sodelavka pri terenskih raziskavah z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, je danes povedala, da so se prve arheološke raziskave na tem območju začele poleti 2016, končale pa letos aprila, ko so v štirih dnevih skupno izkopali 15 grobov, ki večinoma datirajo v 4. stoletje pred Kristusom, nekateri, kot nakazujejo bronaste fibule iz latenske dobe, pa že v 3. stoletje pred Kristusom. To je bilo prvo presenečenje, saj so na podlagi predhodnih analiz pričakovali starohaltštatske grobove iz 7. in 8. stoletja pred Kristusom.
V večini grobov so našli običajne grobne pridatke, kot so keramične posode in železni kosi orožja, redkost, na katero so naleteli, pa je bil bronast pas, na katerem je bil pritrjen zlatnik.
Arheologi so na pomoč poklicali Petra Kosa, enega največjih poznavalcev numizmatike, ki je pojasnil, da gre za keltsko imitacijo staterja oziroma novca Aleksandra Velikega s podobo Nike in Atene iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem.
Najdeni zlatnik je tretji zlatnik s slovenskih najdišč in vse kaže, da je tudi najstarejši. Zlatnik je dragocen tudi v evropskem smislu.
Bela krajina je v času starejše železne dobe dolgo veljala za arheološko najbolj temeljito raziskano regijo, predvsem po zaslugi Janeza Dularja. Med najpomembnejša železnodobna najdišča sodi tudi Podzemelj. Tamkajšnja Pezdirčeva njiva je bila prvič omenjena leta 1985 v Dularjevi arheološki topografiji Bele krajine. V njej poroča, da so ob gradnji nove ceste naleteli na keramične črepinje, domnevno ostanke žganega groba. Ker o odkritju ni bilo več znanega, najdbe pa so zavrgli, je najdišče Pezdirčeva njiva hitro utonilo v pozabo.
Pred tremi leti pa je prišlo do spremembe prostorskega načrta in ko je Pezdirčeva njiva, nekoč kmetijsko območje, postala zazidljivo zemljišče, so zaradi načrtovane gradnje hiše tja prišli arheologi. Terensko delo je financiral lastnik zemljišča, po slovenski zakonodaji bi moral nositi tudi stroške restavriranja, ki so v takšnih primerih izredno visoki. Denar za restavriranje sta nato zagotovila Dolenjski muzej in ministrstvo za kulturo.
Zdaj bodo opravili še analizo vseh najdenih predmetov, ko bo tudi več jasno o načinih pokopa, saj v izkopanih grobovih skoraj ni posmrtnih ostankov.
Po zaključeni strokovni obdelavi in znanstveni objavi bodo najdbe predali Belokranjskemu muzeju v Metliki.
C. R,
