V uredništvo smo prejeli pismo o katastrofalnih razmerah v črnomaljski livarni, ki jo v rubriki Vaša zgodba objavljamo v celoti.
V črnomaljski livarni, ki je del podjetja Livarna iz Ivančne Gorice, so razmere za zaposlene katastrofalne. Matični Livar je zaradi dolgov v lasti Nove Ljubljanske banke (NLB), zato si glede urejanja plačila zaposlenih podajajo žogico eden drugemu.
Direktor Livarja iz Ivančne Gorice je povedal, da bi zaposleni dobili večjo plačo, ker so poslovali z več kot tri milijonskim dobičkom, pa jim tega ne morejo dati, ker je njihov lastnik NLB. Za res težko delo tako delavci v črnomaljski livarni dobijo le dobrih 700 evrov mesečno, če izplačajo še nadure, na primer 20 ur, pa je to slabih 800 evrov. Za 20 nadur dobijo le dobrih 50 evrov več.
V začetku leta 2015 so opustili eno izmeno, ker so v proizvodnji zvišali taktni čas in ugotovili, da z dvema izmena lahko naredijo enako, isto količino. Uradno so dvoizmensko delo so uvedli zato, da bi prihranili pri električni energiji. Elektropeči so namreč zelo potrošne. Potem pa so proizvodni delavci delali 3 ali 4 dni v tednu, po 12 ur skupaj. Izgledalo je tako, da je bila malica ob 9. uri in to je bil tudi edini odmor do 17.30 ure, ko je delavcem pripadala spet druga malica. Vmes ni bilo nobenega odmora, kaj šele obroka.
Ob zelo težkem delu so bili ljudje vmes še lačni skoraj 9 ur. Ob tem, da jih pozimi zebe (delo je kot bi delal zunaj in je prepih), poleti pa je zelo vroče zaradi vročega železa in neznosnih zunanjih temperatur. Delajo pa nenehno in brez odmorov. Težko fizično delo, brez hrane in tudi oddiha je že v osnovi zelo mučno, pa še 12 ur se dela.
Res so bili potem doma že od petka ali včasih četrtka, ampak izčrpani. Njihovi mojstri pa delajo tudi v četrtek, petek in še dežurstva opravljajo v treh izmenah. Le kaj delajo, če proizvodnja ne dela? Sindikat ne ukrepa, ker pravi, da nima moči. Če se oglasi kdo od zaposlenih, na kakšnem sestanku, pa dobi črno piko.
Druga stvar je, da jim zmanjkuje zaščitne opreme (tudi najcenejših mask za špricanje, rokavice …). Delo poteka v zelo prašnem prostoru (drobci železa in kremenčevega peska, plin, ki nastaja pri taljenju in prepihavanju železa).
Ob vsem tem plačevanje delovnih ur poteka tako, da si nihče od zaposlenih niti ne more voditi ur, kaj je plačano in kaj ne, saj tega na plačilni listi sploh ni zapisanega tako kot bi moralo biti. Ure manjkajo oz. so zapisane drugače. Nočne delovne ure večinoma pišejo in plačajo kot dopoldansko delo, ker je to za podjetje cenejše.
V poletnem času zaposleni delajo še pri obnovitvenih delih, ampak takrat, ko so prosti, ob dela prostih dnevih. Lani poleti so to delali ob četrtkih, petkih in v soboto. Se pravi ob dnevih, ko si po težkem delu zaslužijo počitek. Obnovitvena dela, kjer so morali sodelovati v svojem prostem času, so bila obnova fasade, urejanje parkirišča (polaganje pločnikov) in košnja trave. Veliko od zaposlenih jih je iz Bosne in Hercegovine, ti so tudi delali ta t. i. obnovitvena dela, saj to znajo delati. Ostali pa so pomagali drugje, pri pločnikih, košnji trave in podobno.
Lani so zaposleni celo sami menjali filtre, ki se nahajajo na strehi podjetja. Imeli so sicer neke maske, ki so v proizvodnji namenjene za špricanje. Sprašujemo se, ali so te maske res dovolj, da bi preprečile vnos saj in plinov, ki se nahajajo v teh dimnikih? Potem so se v podjetju hvalili, da so prihranili. Kaj pa, če bi kdo iz strehe padel in bi se ubil? Kje je tu inšpekcija? Ali ni v Sloveniji podjetij, ki menjajo filtre? Ja, so. Samo plačali bi jih več kot so plačali zaposlene. Nato pa so ji večkrat te ure tudi “zmanjkale” na plačilni listi.
Varnostni inženir vidi samo napake delavcev. Nič od zgoraj naštetega ni opazil. Najbrž takrat ni delal.
V lanskem letu 2016 je bila božičnica skupaj s plačo slabih 800 evrov neto. Božičnice je bilo manj kot 100 evrov neto. Ampak dobičke si delijo tisti, ki pritiskajo na zaposlene.
Pred mesecem dni so ponovno uvedli tretjo izmeno. Vendar pa morajo delavci še vedno enkrat na mesec delati po 3 ali 4 dni tedensko, po 12 ur, ker delajo nodularno litino. V tem tednu (od 27. do 31.marca) pa imajo na seznamu 5 delovnih dni po 12 ur dela, v dveh izmenah, in delajo vse tri linije.
Podjetje dobi veliko delavcev iz držav na območju nekdanje Jugoslavije prek ene od tamkajšnjih agencij. Tem plačajo še manj kot plačajo Slovencem oziroma tistim, ki jih za delo dobijo doma. Tisti, ki jih pripeljejo prek te agencije, dobijo le po 600 evrov mesečno. Gre za težko fizično delo in delo, kot smo ga že opisali. Ljudje, ki delajo na strojih in so kot vodje linije, dobijo preko 1.000 evrov. Ampak, bolj privijejo mašino, bolj težko morajo delati zaposleni na liniji.
(Ime avtorja je znano uredništvu.)
Vir slike: pokolpje.si
