Letošnje šolsko leto je za nas, Šmihelčane, pestro, a tudi malce stresno. Zakaj? Že prvi šolski dan nismo prestopili praga, kot smo bili vajeni, saj so se odprla stoletna vrata, ki so že davno izgubila svoj namen.
Polni pričakovanj smo vstopili novim izzivom naproti in se veselili vsakega napredka, ki smo ga redno in radovedno spremljali skozi okna. Spopasti smo se morali z izgubo naše prostorne jedilnice, na pomoč pa so nam dobrosrčno priskočili sosedje čez cesto, prijazni uslužbenci Doma starejših občanov NM, in nam v uporabo ponudili svojo jedilnico za pripravo kosil.
Malicamo v razredu, kar pa nas ne moti, saj lahko izkoristimo čas tudi za klepet s sošolci. Največjo nejevoljo predstavlja prepoved telefonov, saj smo začasno ostali brez garderobnih omaric. Tudi pouk športa poteka drugače, saj smo izgubili dragocen in priročen hodnik do telovadnice.
Veselimo se prenovljenih garderobnih prostorov, saj nam ne bo več treba prenašati obutve iz razreda v razred. Navadili smo se na prijetno glasbo in utrip dneva preko priljubljenega šolskega Radia Šmihec, ki zaradi gradnje ne obratuje, vendar ga že močno pogrešamo. Potek gradnje nam je prinesel tudi spoznanje, da na trenutke našo šolo premalo cenimo, saj ji nismo vedno izkazali zasluženega spoštovanja in hvaležnosti za vse, kar nam nudi.
Kljub vsem preglavicam, s katerimi se srečujemo, pa pripomnimo, da delavci podjetja GPI Tehnika marljivo napredujejo in nam vlivajo upanje, da se bomo 1. septembra 2026 že srečali s staro prijateljico v novi preobleki.
Učenci Tomaž Gregorčič, Ajda Jakše, Lucija Pugelj Siciliani z mentorico Mojco Klobučar
V nadaljevanju v galeriji objavljamo fotografije (za povečanje kliknite na sliko):
M. D.
